Ugrabitev deklet je bil že tretji napad na šole v Nigeriji v manj kot treh mesecih. Guverner Zamfare Bello Matawalle je pojasnil, da so ugrabitelji pred dnevi odpeljali 279 deklet, in ne 317, kot so sprva mislili. Vse ‒ stare so med 12 in 16 leti ‒ so zdaj izpustili. "Močno smo se trudili za tak razplet, vsi Nigerijci praznujemo, da so naše hčere spet na varnem," je dejal Matawalle.

Šole so na severu Nigerije so pogosta tarča skupinskih ugrabitev, storilci za izpustitev deklet vedno zahtevajo odkupnino. Tovrstna dejanja je začela skrajna džihadistična skupina Boko Haram. Oblasti sicer trdijo, da zavračajo zahteve po plačilu. A predsednik države Muhammadu Buhari je pred dnevi guvernerje zveznih držav pozval, naj "spremenijo svojo politiko in naj nehajo kriminalce nagrajevati z denarjem in vozili, saj bi se takšno početje lahko vrnilo kot bumerang".

Pogoste množične ugrabitve

Leta 2014 so predstavniki Boko Harama v mestu Chibok ugrabili 276 učenk, v Dapchiju pa so pred tremi leti ugrabili 111 učenk, kar je zbudilo ogorčenje svetovne javnosti. Za zadnje napade naj ne bi bil odgovoren Boko Haram, ampak kriminalne združbe. Pred dvema mesecema so v Kankari v zvezni državi Katsina ugrabili več kot 300 dijakov, ki so jih po pogajanjih z nigerijsko vlado izpustili. A v preteklih letih se je v Nigeriji zgodilo še več ugrabitev, ki niso pritegnile pozornosti svetovnih medijev, saj tamkajšnja vlada ni razvila strategije za preprečevanje ugrabitev.

Ugrabitve niso edini varnostni izziv v najštevilnejši afriški državi. Na severovzhodu Nigerije so namreč dejavni džihadistični uporniki, južne pokrajine pretresa etnično nasilje, severozahod in osrednji del države pa sta postala teren za velike kriminalne združbe, ki redno napadajo vasi, pobijajo in ugrabljajo prebivalce ter ropajo in požigajo njihove domove.

Džihadisti zajeli mesto Dikwa – "obrambno trdnjavo" in humanitarno središče

V zvezni državi Borno na severovzhodu države so medtem džihadisti napadli in zavzeli mesto Dikwa. Poškodovali so prostore humanitarnih agencij in bolnišnice, zaradi česar bo močno prizadeta pomoč tamkajšnjim 100.000 prebivalcem.

Mesto Dikwa je od leta 2019 veljalo za eno izmed "obrambnih trdnjav" nigerijske vojske na nemirnem severovzhodu. Na območju so humanitarne skupine postavile centre za notranje razseljene, kjer so jim razdeljevali hrano in življenjske potrebščine.

"Poskusili smo odbiti napad, a so bili premočni. Kljub pomoči zračnih sil smo morali pobegniti," je za Reuters povedal neimenovani vojak. Nigerijska vojska in oblasti se na napad sicer še niso odzvale, a so zajetja mesta potrdili pripadniki vojske, prebivalci območja in humanitarni delavci.

Trije prebivalci območja so za Reuters povedali, da so napadalci zbrali prebivalce mesta in sporočili, da nasprotujejo vojski in "protiislamskim" silam. Nobena skupina sicer za napad še ni prevzela odgovornosti, po navedbah STA pa sumijo zahodnoafriško vejo Islamske države (ISWAP).

"Zelo sem zaskrbljen zaradi poročil o nasilnem napadu nedržavnih oboroženih skupin v Dikwi. Ostro obsojam napad in sem močno zaskrbljen zaradi varnosti in zaščite civilistov," je sporočil predstavnik Združenih narodov v Nigeriji Edward Kallon.