Že ob Al Sisijevem prihodu v parlament so nebo nad prestolnico Kairo preleteli lovci, ki so z barvami izrisali egiptovsko zastavo. Pridružili so se jim tudi vojaški helikopterji. Prisego so nato v neposrednem televizijskem prenosu proslavili z 21 topovskimi salvami.

"Pred nami so gospodarski, družbeni in politični izzivi in njihovi negativni učinki na vse vidike življenja," je poudaril Al Sisi in pozval k enotnosti v državi.

Al Sisi se mora pogosto otepati očitkov o kršenju človekovih pravic zaradi utiševanja nasprotnikov. Pred marčevskimi volitvami so oblasti aretirale denimo blogerja in novinarja Vaela Abasa in Šadija Gazalija Harba, enega od voditeljev mladine v revoluciji leta 2011, ki je strmoglavila diktatorja Hosnija Mubaraka.

Preden je naslovil zbrane uradnike in verske voditelje, je Al Sisi pozval k minuti molka za Egipčane, ki so umrli za državo. "Skupaj smo se borili proti brutalnemu terorizmu, ki je želel spodkopati enotnost naše domovine," je poudaril. V novem mandatu Al Sisija čakata dva glavna problema: varnost in gospodarstvo.

Egiptovska vojska od 9. februarja izvaja obširno čistko proti teroristom. V bojevanju je doslej po uradnih podatkih umrlo najmanj 200 džihadistov ter 35 vojakov.

IMF posodil 12 milijard dolarjev
Al Sisi je od prevzema oblasti leta 2013 izvedel že vrsto reform, s katerimi je skušal stabilizirati gospodarstvo, ki sta ga močno prizadeli varnostni položaj ter podivjana inflacija. Mednarodni denarni sklad (IMF) je novembra 2016 Egiptu odobril 12 milijard dolarjev triletnega posojila, v zameno pa se je moral Egipt zavezati k reformam, kot so sprejem davka na dodano vrednost ter zmanjšanje energetskih subvencij.

Podražitev vozovnic, elektrike, goriva ...
Rast egiptovskega bruto domačega proizvoda se je lani zvišala s 4,2 odstotka na 5,2 odstotka, zmanjševanje državnih subvencij pa je naletelo na veliko neodobravanje. Prejšnji mesec je javnost tako razjezila podražitev vozovnic kairske podzemne železnice, kmalu pa se obeta še podražitev goriva in elektrike. V prihodnjih štirih letih naj bi Al Sisi nadaljeval nekatere velike infrastrukturne projekte, kot je gradnja nove prestolnice vzhodno od Kaira.

Na volitvah konec marca je imel predsednik zgolj enega tekmeca, malo znanega politika Muso Mostafo, ki je izrazil podporo feldmaršalu za njegov drugi mandat na čelu 96-milijonske arabske države. Dobil je 2,92 odstotka glasov.

Milijon glasov za Salaha
Možni resni tekmeci Al Sisija so odstopili od predsedniške tekme ali pa jim niso dovolili kandidirati. Na volitvah s samo 41-odstotno udeležbo so mnogi Al Sisijevi nasprotniki glasovali za trenutno daleč najboljšega egiptovskega nogometaša Mohameda Salaha iz vrst Liverpoola, ki je tako dobil kar milijon glasov, a na volitvah seveda ni kandidiral.

Al Sisi z državnim udarom "odnesel" Mursija
To so bile tretje predsedniške volitve v Egiptu po vstaji leta 2011, ki je z oblasti odnesla dolgoletnega avtokratskega voditelja Mubaraka. Na prvih demokratičnih volitvah po Mubarakovem padcu leta 2012 je zmagal vodja Muslimanske bratoviščine Mohamed Mursi, ki ga je Al Sisi po dobrem letu odstavil z državnim udarom. Na predsedniških volitvah leta 2014 je bil Al Sisi prav tako kot tokrat izvoljen s 97 odstotki podpore.