Isajasa je v etiopski prestolnici Adis Abeba pričakal topel sprejem etiopskega premierja Abija Ahmeda, ki je prejšnji konec tedna tudi tudi sam po skoraj dveh desetletjih obiskal sosednjo Eritrejo. Etiopijci so prihod eritrejskega predsednika na letališču pozdravili s plesom, glavne ulice mesta pa so napolnile množice ljudi, ki so si prišle ogledat avtomobilsko povorko delegacije, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Na uradnem kosilu sta se voditelja smejala in objemala, vidno ganjeni Abij pa je Isajasu dejal, da ga je etiopski narod pogrešal. "V tem trenutku sem zelo čustven. Nimam besed, s katerimi bi izrazil, kako sem ponosen," je komentiral topel sprejem, ki so ga Etiopijci pripravili za eritrejskega predsednika.

"Hvala za iskreno ljubezen, ki ste nam jo vsi izkazali," je odvrnil Isajas. "To je zgodovinski dan za vse nas. Kdor koli misli, da sta naroda Eritreje in Etiopije razdeljena, od zdaj naprej velja za naivnega," je dodal.

Nevladna organizacija Amnesty International (AI), ki je Eritrejo večkrat obtožila hudega kršenja človekovih pravic in zapiranja političnih zapornikov, je državo ob zgodovinskem obisku njenega predsednika v Etiopiji pozvala, naj začne spoštovati človekove pravice: "Amnesty International poziva eritrejske oblasti, naj nemudoma prenehajo kršiti in zlorabljati človekove pravice ter preganjati verske manjšine in prisilno novačiti ljudi v vojsko."

Priznanje meje
Odnosi med Etiopijo in Eritrejo so se otoplili, potem ko je etiopski premier junija napovedal, da priznava mejo med državama, ki jo je določila komisija strokovnjakov, njen kompromisni predlog pa so podprli tudi Združeni narodi.

Abij Ahmed je nato v nedeljo po skoraj dveh desetletjih obiskal Eritrejo, dan pozneje pa sta državi podpisali izjavo o miru in prijateljstvu. Eritreja in Etiopija sta takrat med drugim zavezali tudi za ponovno vzpostavitev telefonskih in letalskih povezav med državama ter ponovno odprtje veleposlaništev v prestolnicah.

Eritreja je bila vse do razglasitve samostojnosti leta 1993 del Etiopije. Pet let pozneje je med obema državama izbruhnila vojna, ki je zahtevala več deset tisoč smrtnih žrtev. Z dogovorom iz Alžira leta 2000 je bil sklenjen sporazum o koncu vojne, nato je čez dve leti sledila kompromisna razsodba strokovne komisije o meji, ki je Etiopija ni sprejela. Državi sta tako vrsto let ostali v sovražnih odnosih, razmere na meji pa napete.