Strmoglavljenje predsednika Mohameda Bazouma preteklo sredo, kar je bil sedmi vojaški prevrat v manj kot treh letih v zahodni in srednji Afriki, je soočilo nekdanje zahodne zaveznike Nigra tako z Rusijo kot drugimi voditelji vojaških hunt v soseščini.

Francija ima vojake, ki pomagajo v boju proti islamističnim upornikom, v regiji že desetletje. Vendar del tamkajšnjega prebivalstva ne želi, da se nekdanja kolonialna sila vmešava v njihove zadeve.

V nedeljo so privrženci vojaške hunte zažigali francoske zastave in napadli francosko veleposlaništvo v prestolnici Nigra Niameyju, zaradi česar je policija proti njim izstrelila solzivec.

"Glede na stanje v Niameyu, nasilje nad našim veleposlaništvom v nedeljo in to, da je zračni prostor zaprt in naši državljani ne morejo države zapustiti sami, Francija pripravlja evakuacijo svojih državljanov in drugih evropskih državljanov, ki želijo zapustiti državo. Evakuacija se bo začela v torek," je sporočilo francosko zunanje ministrstvo.

Francija je možnost evakuacije ponudila tudi drugim evropskim državam. Po navedbah francoskega zunanjega ministrstva je v Nigru okoli 600 francoskih državljanov. Za zdaj ni znano, koliko si jih želi zapustiti državo.

Z generalštaba francoske vojske pa so sporočili, da ne načrtujejo evakuacije francoskih vojakov, ki so v Nigru. Izpostavili so, da evakuacija zadeva civiliste, francoske državljane in državljane drugih članic EU-ja. Dodali so, da so proti civilnemu letališču v Niameyu že odletela tri letala z juga Francije, ki naj bi se vrnila pozno ponoči. Koliko ljudi bodo z njimi evakuirali, niso povedali.

Nemško zunanje ministrstvo je nekaj manj kot sto državljanom Nemčije, ki so v Nigru, svetovalo, naj sprejmejo ponudbo za evakuacijo s francoskimi letali. Španska vlada pa je po poročanju BBC sporočila, da se pripravlja na evakuacijo okoli 70 lastnih državljanov.

Tudi Italija bo svojim državljanom ponudila možnost, da zapustijo Niger, v ta namen bo mobilizirala lastno letalo. "Veleposlaništvo v Niameyu bo ostalo odprto z namenom prispevanja k iskanju sprave," je dodal zunanji minister Antonio Tajani.

Iz ZDA, ki imajo v Nigru okoli tisoč vojakov v okviru protiterorističnega boja v Sahelu, pa so sporočili, da Bela hiša doslej ni sprejela še nobene odločitve o evakuaciji ameriških državljanov. Nimajo namreč informacij o grožnjah državljanom ali drugim interesom ZDA v državi, je po poročanju AFP-ja dejal tiskovni predstavnik ameriškega Sveta za nacionalno varnost John Kirby.

Francoska zunanja ministrica Catherine Colonna je v ponedeljek za televizijo BFM povedala, da imajo proteste pred veleposlaništvom, in zanikala posledične obtožbe, da je Francija streljala na množico, ter dejala, da gre za "običajne sestavine destabilizacije na rusko-afriški način".

Vodja ruske skupine plačancev Wagner Jevgenij Prigožin je prejšnji teden pozdravil državni udar v Nigru in dejal, da so njegove sile na voljo za vzpostavitev reda.

Iz Kremlja pa so v ponedeljek sporočili, da so razmere v Nigru "razlog za resno zaskrbljenost", in pozvali k hitri vrnitvi ustavnega reda.

Državni udar v Nigru je povečal zaskrbljenost za varnost regije v Sahelu. Niger je denimo sedmi največji proizvajalec urana na svetu.

Združenje zahodnoafriških držav (Ecowas), ki je proti pučistom uvedlo sankcije, vključno z ustavitvijo vseh finančnih transakcij in zamrznitvijo nacionalnega premoženja, je opozorilo, da bi lahko uporabilo silo za ponovno vzpostavitev nekdanjega predsednika Bazouma, ki je še vedno zaklenjen v svoji palači.

Podpora vojaških hunt sosednjih držav

Vojaške hunte sosednjih držav Burkina Fasa, Malija in Gvineje so v ponedeljek že izrazile podporo voditeljem prevrata. Burkina Faso in Mali sta po poročanju Al Džazire posvarila, da bi kakršno koli vojaško posredovanje proti voditeljem prevrata v Nigru veljalo za "vojno napoved" njunima narodoma.

"Prehodni vladi Burkina Fasa in Malija izražata svojo bratsko solidarnost z ljudmi Nigra, ki so se odločili s polno odgovornostjo vzeti usodo v svoje roke in prevzeti vso svojo suverenost pred zgodovino. Vsako vojaško posredovanje proti Nigru bi bilo enako vojni napovedi Burkina Fasu in Maliju," sta v skupnem sporočilu zapisali vladi obeh držav in dodali, da bi takšna poteza lahko povzročila "katastrofalne posledice", ki bi "lahko destabilizirale celotno regijo".

Gvinejski predsednik Mamady Doumbouya, ki je z vojaškim udarom prevzel oblast v Gvineji pred dvema letoma, je prav tako izrazil "nestrinjanje s sankcijami Ecowasa, vključno z možnostjo vojaškega posredovanja".

Doumbouyev urad pa je v ponedeljek na družbenem omrežju zapisal, da sankcije "ne bi bile rešitev trenutne težave, ampak bi vodile v humanitarno katastrofo, katere posledice bi lahko segale prek meja Nigra".