Da, stomilijonsko. V raziskavi, ki jo je opravil profesor demografije Daniel Hoornweg z Univerzitetnega tehnološkega inštituta v Ontariu (University of Ontario Institute of Technology), so na podlagi več dejavnikov ugotovili, da bi to nigerijsko mesto leta 2100 lahko imelo neverjetnih sto milijonov meščanov. Zaradi hitrosti urbanizacije v državah s hitro rastjo prebivalstva, kar pomeni predvsem v Afriki in Aziji, bodo po njegovih napovedih celo danes še majhna mesta doživela pravi "bum" priseljevanja.

Do konca stoletja naj bi število prebivalcev na Zemlji doseglo 14 milijard. Izmed teh bo kar 80 odstotkov Zemljanov živelo v mestih. "Val urbanizacije trenutno še vedno 'pljuska' po Kitajski, ki pa je že v zaključni stopnji preseljevanja v mesta. Dogajanje se bo nato preselilo v Indijo, nato pa bomo priča nastajanju ogromnih mest v podsaharski Afriki," je Hoornweg dejal za časopis Voice of America.

Lagos - največje mesto vseh časov?
Lagos, ki, mimogrede, niti ni nigerijska prestolnica, saj ima ta naziv mesto Abudža, leži ob obali Gvinejskega zaliva. Že danes je to največje mesto v Afriki, finančno središče celine in eno največjih pristanišč v Afriki. Število prebivalcev trenutno ocenjujejo na okoli 20 milijonov, a Lagos velja za najhitreje rastoče mesto na svetu. Samo v teku dveh generacij se je mesto povečalo za stokrat - z 200.000 na 20 milijonov. Napovedi so še bolj neverjetne - leta 2100 bi mesto lahko imelo daleč več prebivalcev kot na primer ameriška zvezna država Kalifornija (trenutno 37 milijonov) ali več kot Nemčija (trenutno 82 milijonov).

"Lagos, Dar Es Salam (največje mesto v Tanzaniji) in Kinšasa (glavno in največje mesto Demokratične republike Kongo, op. a.) - to so mesta, v katerih bi se lahko število prebivalcev povečalo za štirikrat ali petkrat. Do konca stoletja bomo večino največjih mest na svetu, recimo večino izmed največjih 20, našli na afriški celini," je dodal Hoornweg.

Lagos se že danes razprostira na 1.000 kvadratnih kilometrih površine. Gre za urbano džunglo nebotičnikov, barakarskih naselij in vseh slojev ljudi. Vsak dan se v mesto priseli novih 900 ljudi. Najrevnejši prebivalci - večinoma gre za priseljence, živijo v slumih v laguni, a še od tam jih preganjajo, saj nove stavbe rastejo kot gobe po dežju. V nedavnih spopadih zaradi nasilnih izselitev je enajst ljudi umrlo, več kot 30.000 pa jih je izgubilo streho nad glavo. Seveda obstajajo tudi petični predeli za bogataše, a največ v mestu je revnih gospodinjstev, takšnih, ki niso priključena na sanitarni sistem in nimajo oskrbe s pitno vodo. Ceste in ulice se dušijo v prometu, zrak je nad dovoljeno ravnjo onesnaženosti, glavno mestno smetišče pa pokriva kar 40 hektarjev. Nanj vsak dan pripeljejo 10.000 ton smeti. A spremembe, ki jih je Lagos doživel v zadnjih 60 letih, niso nič v primerjavi s tem, kaj mesto čaka v naslednjih šestih desetletjih. Lagos je na poti, da postane največje mesto vseh časov.

Nigerija bo do leta 2050 tretja najštevilnejša država
Ne le Lagos, število prebivalcev hitro narašča po vsej Nigeriji. Tamkajšnji urad za popis prebivalstva je sporočil, da je v Nigeriji že 198 milijonov ljudi - na zadnjem popisu prebivalstva leta 2006 so jih našteli 140 milijonov. Danes je Nigerija tako že sedma najštevilnejša država na svetu, vsak 43. Zemljan pa je Nigerijec. V naslednjih 30 letih naj bi po napovedih pristala že na tretjem mestu in v tej kategoriji za seboj pustila Pakistan, Brazilijo, Indonezijo in ZDA. Stopnja urbanizacije je na letni ravni višja za 6,5 odstotka. Predstavnik britanskega instituta v Nigeriji Paul Arkwright je zaradi teh številk opozoril, da bi se v Nigeriji lahko zgodila "demografska katastrofa", saj mnogo mladih ne najde zaposlitve, nekateri nimajo dostopa do izobraževalnega sistema, boj za naravne vire pa je vse hujši.

Povprečna starost Afričanov je manj kot 20 let, Nigerijcev celo samo 18 let, vsaka Afričanka pa v povprečju rodi 4,4 otroka. Polovica prebivalstva Indije je mlajša od 25 let, v Latinski Ameriki pa je starostno povprečje 29 let. Ob teh podatkih zato ni presenetljivo, da se bodo tudi danes še zmerna mesta povečala kot balon. Za primer, Niamey (izg. njame) v Nigru - ta zahodnoafriška država ima najvišjo stopnjo rodnosti na svetu - ima danes manj kot milijon prebivalcev, do leta 2100 pa bi lahko "eksplodiral" na kar 46 milijonov, s čimer bi postal osmo največje mesto na svetu. Podobno je z zaspanim mestom Blantyre (izg. blantajer) v Malaviju - z enega milijona prebivalcev bi lahko narasel na 40, piše Guardian.

A raziskovalci menijo, da pri nesluteni urbanizaciji Azije in Afrike ni vse le slabo. Seveda rast mest prinese s seboj slabe higienske razmere, onesnaževanje in pojav životarjenja v barakarskih naseljih, a po drugi strani po njihovem mnenju mesta že po svoji naravi lahko zagotavljajo višjo kakovost življenja z manj energije na enoto bruto družbenega proizvoda. "Mesta imajo pomembne prednosti. Trajnostnega razvoja na svetovni ravni ne bomo dosegli brez velikih mest," je prepričan Hoornweg.

Prav nasprotno kot z afriškimi se dogaja z mesti na zahodni polobli, v Evropi in Severni Ameriki, ki naj bi se postopno zmanjševala. Do konca stoletja bosta tako ti dve celini na seznamu stotih največjih mest imeli skupaj le še 14 predstavnikov.

Leta 2100 bo skoraj polovica vseh otrok Afričanov
Še nekaj številk. Leta 2010 je v 101 največjem svetovnem mestu živelo 757 milijonov ljudi oziroma 11 odstotkov svetovnega prebivalstva. Leta 2100 naj bi število Zemljanov poskočilo z današnje 6,9 milijarde na 13,1 milijarde, v 101 največjem mestu pa bo živelo od 1,6 do 2,3 milijarde ljudi (15-23 odstotkov vsega prebivalstva). Najbolj dramatično bo število ljudi, ki živijo v mestih, naraslo prav v podsaharski Afriki, zanimivo pa je tudi, da bo kar 47 izmed 101 največjega mesta ležalo ob obalah morij, jezer ali rek. Napovedi tudi kažejo, da bo do leta 2100 skoraj 40 odstotkov vseh ljudi in skoraj polovica vseh otrok Afričanov, kar predstavlja najhitrejšo in najkorenitejšo demografsko spremembo v zgodovini.

Red v neredu ali demografska katastrofa?
Skrajna možnost, ki so jo napovedali kanadski raziskovalci, predvideva, da države ne bodo mogle več obvladovati in nadzorovati stopenj rodnosti, urbanizacija pa se bo še naprej razraščala, zato bo v naslednjih 35 letih kar sto mest imelo 5,5 milijona prebivalcev ali več. Kaj se bo s temi mesti dogajalo, bo določalo tudi kakovost življenja in stanje okolja v njih. Od tega, kako se bodo mesta odzvala na rast prebivalstva, bo namreč odvisno, ali bodo postala kaotična, neobvladljiva "mravljišča" ali trajnostne mojstrovine z delujočim sistemom. Nekateri ekonomisti trdijo, da je rast prebivalstva nujna za gospodarsko rast in s tem večje blagostanje, poleg tega pa urbanizacija tudi zmanjšuje človekov negativni vpliv na okolje. Drugi pa se bojijo, da bodo razmere v "supermestih" ušle izpod nadzora, saj bo vodenje takšnih konglomeratov postalo neobvladljivo, s tem pa se ne bodo mogla prilagajati niti na dvig morske gladine niti dvig temperatur, postala bodo tudi večje tarče onesnaževanja, nezanesljive oskrbe z vodo in slabih zdravstvenih razmer.

Bangalore - iz prijetnega mesteca v urbano džunglo
Urbanizacija je že prišla tudi v Indijo, kjer največje spremembe doživlja mesto Bangalore. Pred 25 leti je mesto slovelo po nasadih dreves, jezerih in čistem zraku, leta 2015 je v njem živelo sedem milijonov ljudi. A s tem še zdaleč ni doseglo svojega viška, saj naj bi Bangalore leta 2100 imel že 21 milijonov prebivalcev. "Danes je to mrtvo mesto, mesto, ki je žrtvovalo svoje okolje za eno največjih gospodarskih rasti na svetu," je za Guardian dejal T. V Ramačandra z Indijskega znanstvenega instituta.

Indija naj bi do leta 2050 postala država z največ prebivalci na svetu, v njej naj bi takrat živela 1,5 milijarda ljudi. Število Indijcev, ki živijo v mestih, se je v zadnjih 30 letih podvojilo in zdaj znaša že skoraj 600 milijonov. Največji mesti Mumbaj in New Delhi naj se ne bi več širili, izredno hitro pa se širijo druga mesta. Zaradi hitrega priseljevanja se je temperatura zraka v Bangaloreju v zadnjih 30 letih dvignila za 2,5 stopinje Celzija, gozdnih površin pa je za 88 odstotkov manj. "Ljudje so vse bolj bolni, življenjske razmere se slabšajo. Bangalore tako ne more nadaljevati, postal bo za življenje neprimeren," je še opozoril Ramačandra.

V 30 letih se je 500 milijonov Kitajcev preselilo v mesta
Najhitreje rastoče mesto na Kitajskem je Guijang, v katerem naj bi se do leta 2100 s trenutnih 4,3 milijona ljudi število ljudi povečalo na sedem. Mesto je v nekaj letih popolnoma spremenilo svojo podobo - polj ni več, rekam so spremenili strugo, drevesa posekali in na njihovem mestu zgradili stolpnice, tovarne, ceste in nakupovalna središča. Obseg in hitrost kitajske urbanizacije je izjemna - po mnenju nekaterih strokovnjakov gre za najhitrejše in največje preseljevanje ljudi v človeški zgodovini. V le 30 letih se je skoraj 500 milijonov Kitajcev preselilo s podeželja v 622 največjih mest, pretežno ruralna država pa je nenadoma postala večinsko urbanizirana. Do leta 2025 bo že več kot milijarda Kitajcev oziroma dva izmed treh Kitajcev, živela v mestnih središčih.

"Kitajska je izkoristila mesta za generiranje svoje gospodarske rasti, zemljo pa za spodbujanje investicij. Oblast je morala ljudi zvabiti v mesta, eksperimentirali so s spreminjanjem kmetijskih zemljišč v strnjeno poseljena območja, pri tem pa nikomur ni bilo kaj dosti mar za okolje - dokler jim okolje ni prisolilo res boleče zaušnice," je stanje na Kitajskem komentiral Gordon McGranahan z britanskega instituta za razvojne študije.

V Južni Ameriki so bili nosilci urbanizacije Mehika, Brazilija, Argentina in Urugvaj. Danes je Latinska Amerika najbolj urbanizirano območje na svetu, saj v mestih živi kar 90 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva.

Evropa in Severna Amerika - stagniranje mest ali celo njihovo zmanjševanje
Drugačne so napovedi za evropska mesta, ki naj bi do konca stoletja ohranjala približno enako raven prebivalstva ali naj bi se nekoliko zmanjšala. Razloga za to sta zmanjševanje rodnosti in starajoča se družba (že danes je vsak četrti Evropejec starejši od 60 let) ter vse večje zavedanje o onesnaževanju okolja. A kljub temu, da se evropska mesta ne večajo več, ostajajo med največjimi potrošniki energije in tudi virov izpustov.

Danska prestolnica Köbenhavn se je temu odločila narediti konec. Do leta 2025 želi postati prvo mesto brez izpustov ogljikovega dioksida, kar pomeni še več kolesarskih stez in še manj uporabe osebnih vozil. Že danes se s kolesom v šolo ali službo vsak dan vozi 62 odstotkov meščanov.

Skok v zgodovino - Rim, Bagdad, London, New York
Poznamo mesta in poznamo velemesta. Izraz velemesto Združeni narodi uporabljajo za mesta, ki imajo najmanj 10 milijonov prebivalcev. Lani je bilo takih mest po svetu 47 - največ v Aziji, kjer imajo Tokio, Šanghaj in Džakarta vsak več kot 30 milijonov prebivalcev. Samo Kitajska ima trenutno 15 velemest, Indija pa šest. Pet jih leži v Južni Ameriki, po tri pa v Evropi, Afriki in Severni Ameriki. Izraz se je pojavil konec 19. stoletja, kar ni presenetljivo, če vemo, da je še leta 1800 komaj tri odstotke ljudi po svetu živelo v mestih. Nato je urbanizacija hitro naraščala - do konca 20. stoletja je bilo meščanov po svetu že 47 odstotkov.

Skoraj 500 let je bil največje, najbogatejše in najpomembnejše mesto Rim, ki je imel ob koncu prvega stoletja pred našim štetjem že več kot milijon prebivalcev. Ob ustanovitvi leta 762 pa do leta 930 naj bi bilo največje mesto na svetu Bagdad, v katerem naj bi prav tako živelo več kot milijon ljudi. Tudi Kitajska je v tistem času že imela milijonska mesta, kot so Čangan (Chang'an) in Kajfeng (Kaifeng). V 19. stoletju je največje mesto na svetu postal London, ki je leta 1900 tudi prvi presegel mejnik pet milijonov duš. Po koncu druge svetovne vojne je primat največjega mesta prevzel New York, ki je bil leta 1950 prvo mestno območje z več kot 10 milijoni ljudi. Na prelomu tisočletja pa je največje mesto postala japonska prestolnica Tokio oziroma konglomerat mest okoli njega. Skupaj z mestnima območjema Jokohama in Kavasaki Tokio šteje kar 38 milijonov ljudi.

Vsako minuto se rodi 250 otrok
Trenutno se na svetu vsako minuto rodi 250 otrok oziroma 130 milijonov novorojenčkov v enem letu. Od 60. letih prejšnjega stoletja je vsako leto rojenih več dečkov kot deklic. V Aziji in vzhodni Evropi je zaradi diskriminatornega preferiranja moških potomcev "izgubljenih" kar 117 milijonov žensk. Stopnje rodnosti so pri rasti prebivalstva seveda samo ena stran zgodbe. Drugo je dejstvo, da ljudje živimo dlje, v nekaterih predelih sveta mnogo dlje kot nekoč. Vsako leto po svetu umre 55 milijonov ljudi, kar je več kot polovica manj, kot je novih rojstev.