"Ko danes stojim tukaj, s ponižnostjo in spoštovanjem, ob vaši strani, priznavam našo odgovornost," je v govoru ob spomeniku žrtvam genocida v Kigaliju dejal Macron, čigar obisk nosi velik simbolni pomen.

Macron: Francija ni bila sokriva za genocid. A ima vlogo, zgodovino in politično odgovornost do Ruande.
Je namreč prvi francoski predsednik, ki je po letu 2010 obiskal Ruando. Ta vzhodnoafriška država Francijo že dolgo obtožuje sokrivde za poboj 800.000 ljudi, večinoma ruandskih Tutsijev. Macron je ob tem vztrajal, da Francija "ni bila sokriva" za genocid. "A Francija ima vlogo, zgodovino in politično odgovornost do Ruande. Ima dolžnost, da se sooči z zgodovino in prizna trpljenje, ki ga je povzročila Ruandcem, s tem ko je vse predolgo bolj cenila tišino kot pa preiskavo resnice."

Združenje žrtev pogrešalo jasno opravičilo, predsednik Ruande Paul Kagame pohvalil Macronov govor
Naredil je še korak naprej v primerjavi s svojimi predhodniki, saj je obenem dejal, da jim lahko "darilo odpuščanja" dajo samo tisti, ki so preživeli grozote genocida. Kljub temu tudi Macron ni izrekel nedvoumnega opravičila za vlogo svoje države pri genocidu, na kar so upali številni. Združenje Ibuka, ki predstavlja žrtve genocida v Ruandi, se je zato že odzvalo in izrazilo razočaranje, ker Macron "ni predstavil jasnega opravičila" in ni dejansko "prosil odpuščanja". Vendarle so ocenili, da je predsednik "resnično skušal pojasniti genocid, kako se je zgodil, česa niso storili, njihovo odgovornost". "To je zelo pomembno, saj kaže, da nas razume," so dodali. Predsednik Ruande Paul Kagame je po drugi strani Macronov govor pred novinarji brez zadržkov pohvalil. "Njegove besede so bile vredne več od opravičila. Bile so resnica," je dejal.

Poročilo: Francija slepa glede priprav na pokol. Ni dokazov za sokrivdo v pobojih.
Macronov obisk v Ruandi sledi odmevnemu poročilu o vlogi Francije v genocidu v Ruandi, tega je marca letos predstavila posebna strokovna komisija, ki jo je imenoval pred dvema letoma Macron. Poročilo Franciji očita, da je bila slepa glede priprav na pokol, zato nosi tudi odgovornost zanj. Niso pa našli nikakršnih dokazov, da bi lahko Franciji očitali sokrivdo v pobojih.

Skrajni Hutujci v 100 dneh pobili 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujcev
V genocidu leta 1994 so skrajni Hutujci v komaj 100 dneh pobili več kot 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujcev. Pokol je sledil sestrelitvi letala z ruandskim predsednikom, Hutujcem Juvenalom Habyarimano na krovu.