V genocidu so skrajni Hutujci v komaj 100 dneh pobili več kot 800.000 Tutsijev in zmernih Hutujcev.

Poročilo je Macronu predal vodja 15-članske komisije, zgodovinar Vincent Duclert. Ekipa, ki so jo med drugim sestavljali strokovnjaki s področja holokavsta in mednarodnega kazenskega prava, se je v okviru raziskave osredotočila na uradne francoske dokumente.

Dobila je namreč dostop do diplomatskih, predsedniških, vojaških in obveščevalnih arhivov, tudi do dokumentov tedanjega predsednika Francoisa Mitterranda, ki si je bil blizu s tedanjim predsednikom Ruande Juvenalom Habyarimano, ki je bil Hutujec. Mitterrandovi dokumenti do zdaj niso bili na voljo raziskovalcem.

Poročilo Franciji očita, da je bila "slepa" glede priprav na pokol, zato nosi tudi "veliko odgovornost". Niso pa strokovnjaki našli nikakršnih dokazov, da bi lahko Franciji očitali tudi sokrivdo v pobojih, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Vseeno pa je Francija dolgo sodelovala z režimom, ki je spodbujal rasistične pokole," piše v poročilu.

Genocid je sledil, ko so v aprilu leta 1994 sestrelili letalo z ruandskim predsednikom Habyarimano, na katerem je bil tudi predsednik Burundija Cyprien Ntaryamira, prav tako Hutujec.

Al Džazira navaja novinarja in avtorja Andrewa Wallisa, ki je poročilo označil za "eksplozivno". Kot je dejal, zanj izstopa "dejstvo, da pravijo, da je francoska obveščevalna služba vedela, da so hutujski skrajneži sestrelili letalo predsednika Habyarimane, kar je veljalo kot sprožilec genocida".

Francija ščitila "morilce, snovalce genocida"

Poročilo še ugotavlja, da so bili julija 1994 "morilci, a tudi snovalci genocida" na varnem območju, ki so ga vzpostavile francoske sile na zahodu države, in da jih francoska politika ni želela aretirati. Francija je v državi sprožila vojaško-humanitarno posredovanje z mandatom ZN-a med junijem in avgustom 1994, za katerega pa kritiki pravijo, da je bil njegov namen podpora genocidni hutujski vladi.

Franciji se je leta očitalo, da ni storila dovolj, da bi preprečila genocid in da je celo sokriva za zločine. Poročilo pa bi lahko pripomoglo k omilitvi napetosti z Ruando.

Iz francoske predsedniške palače so sporočili, da upajo na izboljšanje odnosov. "Upamo, da bo poročilo morda vodilo v nov razvoj naših odnosov z Ruando in da bo tokratni postopek približevanja nepovraten," so sporočili. Macron je sicer izrazil željo po obisku Ruande v tem letu.

V Ruandi so poročilo pozdravili kot "pomemben korak na poti do skupnega razumevanja vloge Francije" v genocidu. V Kigaliju so še napovedali, da bodo v prihodnjih tednih objavili tudi preiskovalno poročilo, ki ga je glede genocida naročila ruandska vlada.