Svetovna trgovinska organizacija s sedežem v Ženevi je že od avgusta lani po predčasnem odstopu Roberta Azevede brez uradnega voditelja. Ngozi Okonjo-Iweala naj bi kmalu postala prva ženska in prva Afričanka na čelu leta 1995 ustanovljene organizacije za promocijo proste trgovine.

Njenemu imenovanju je nasprotovala ameriška administracija Donalda Trumpa, kar je otežilo izbiranje novega generalnega direktorja, ki ga mora vseh 164 članic soglasno potrditi.

Vendar naj bi bila po umiku kandidature edine protikandidatke, južnokorejske trgovinske ministrice Yoo Myung-hee, in menjavi vodstva ZDA Okono-Iweali odprta pot do imenovanja.

"Ona je čudovita, mehka, zelo nežna ženska s svojevrstnim pristopom k težavam, vendar pod to mehko rokavico se skrivata trda roka in močna volja," jo je v intervjuju opisala predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde.

Njeno imenovanje so podprli tudi nekdanji sodelavci pri Svetovni banki, kjer je imela ključno vlogo pri odgovoru Svetovne banke na prehransko krizo v 44 državah, je o njej zapisal takratni direktor Bob Zoellick.

"Njeno imenovanje vidim kot dokaz, da so afriške ženske sposobne vodenja kljub sistemskim oviram na njihovi poti," je za Deutsche Welle dejala Fadumo Dayib, prva kandidatka za predsednico Somalije.

Okonjo-Iweala si sicer ob izzivih vztrajno ponavlja nasvet svojega umrlega očeta matematika, diplomata in člana kraljeve družine: "Če naletiš na težavo, ker si ženska in temnopolta ter iz Afrike, zagrabi to težavo, to njihovo šibkost, in jo spremeni sebi v prid."

Kaj lahko Afričanka stori za Afriko?

"WTO-ju bo prinesla drugačno celostno perspektivo kot kdor koli pred njo, saj ima celosten pogled na izzive in je pronicljiva glede rešitev," ji je v intervjuju za Al Džaziro podporo izrazila nekdanja avstralska premierka Julia Gillard.

Spletni portal Africa Is A Country sicer v svojem prispevku z naslovom Temnopolti obrazi na visokih mestih opozarja, da samo imenovanje prve Afričanke na visok položaj še ne bo prineslo sprememb: "Če je cilj, da temnopolta afriška ženska zagotovi kritje za iste neoliberalne politike, ki so ovirale gospodarski razvoj v Afriki, potem je takšno zastopanje protiučinkovito."

25 let vidne vloge pri Svetovni banki

Ngozi Okonjo-Iweala je po odraščanju v Nigeriji magistrirala na ameriški univerzi Harvard in doktorirala iz ekonomije na Massachusetts Institute of Technology (MIT).

Nato se je zaposlila pri Svetovni banki, kjer je v 25 letih napredovala do vodilnih položajev. Leta 2012 je kandidirala tudi za predsednico, a je takratni ameriški predsednik Barack Obama izbral ameriškega kandidata Jima Yong Kima, navaja Africa Is A Country.

Notranji dopis, naslovljen na uslužbence Svetovne banke leta 2011, sicer dokazuje njeno izjemno vlogo v instituciji, v kateri je "nadzorovala delo banke v Afriki, južni Aziji, Evropi in srednji Aziji ter upravljanje človeških virov".

Mati štirih otrok je bila dvakrat tudi prva nigerijska ministrica za finance (2003–2006 in 2011–2015) in tudi prva nigerijska zunanja ministrica. Britanska finančna revija Euromoney jo je leta 2015 razglasila za finančno ministrico leta.

Nigerija: Nepriljubljeni varčevalni ukrepi in boj proti korupciji

Nigerija je občutila njeno "trdo roko" z bojem proti korupciji in varčevalnimi ukrepi. V prvem mandatu je sklenila dogovor s Paris Clubom, skupino zahodnih in japonskih posojilodajalcev, za rekonstrukcijo nigerijskega javnega dolga.

Izpogajala je znižanje dolga s 35 na 17,4 milijarde dolarjev, vključujoč takojšnje plačilo 12,4 milijarde. Progresivna politična struja je bila ogorčena nad potezo, saj so zahtevali popoln odpis dolga, ki ga je pridelala vojaška diktatura, poroča portal Africasacountry.com.

Prvi mandat je Ngozi Okonjo-Iweala zaznamovala tudi z ostrim bojem proti korupciji v naftni industriji Nigerije, poroča Al Džazira, zaradi česar se je med njenimi nasprotniki zanjo prijel vzdevek "Okonjo Wahala" – "izzivalka težav". Prejela je številne grožnje s smrtjo in doživela ugrabitev svoje ostarele matere.

V svojem drugem mandatu leta 2012 je v javnosti postala prvi obraz ukinitve subvencij na gorivo. Ukinitev je čez noč povzročila podvojitev cen transporta in krepko dvignila življenjske stroške Nigerijcev, kar je sprožilo stavke in proteste, poznane pod imenom Occupy Nigeria.

Izkušnje s pandemijo covida-19 iz odbora GAVI-ja

Po koncu kariere v nigerijski vladi je postala članica odborov v številnih mednarodnih organizacijah, med drugim pri Unescu in Twitterju, nazadnje pa pri Globalnem zavezništvu za cepiva in imunizacijo (GAVI). Pridobljene izkušnje v tem odboru bi ji lahko koristile pri zahtevnem krmarjenju WTO-ja med zdravstvenimi in gospodarskimi posledicami pandemije covida-19, ki so vodile k predčasnemu odstopu predhodnika Azevede, navaja Al Džazira.

Nigerijski predsednik Mohamed Buhari je Ngozi Okonjo-Iweala za položaj direktorice WTO-ja nominiral leta 2020, ko je postala tudi osebnost leta afriške izdaje Forbesa. Mednarodna skupnost je pozdravila idejo prve ženske in prve Afričanke z impresivnim portfeljem na čelu Svetovne trgovinske organizacije.

Ameriško državljanstvo bi lahko zamajalo zaupanje Kitajske

Njeno imenovanje je po zeleni luči Bidnove administracije zelo blizu, vendar podpora vseh članic ni samoumevna. Leta 2019 se je namreč razvedelo, da je prejela tudi ameriško državljanstvo, kar naj bi zamajalo podporo Kitajske, poroča hongkonški South China Morning Post.

Peking se je v zadnjih letih z Washingtonom zapletel v trgovinske vojne in zagotovo ne bo navdušen nad Američanko (čeprav iz Nigerije) na čelu Svetovne trgovinske organizacije. Eden izmed glavnih izzivov organizacije za promocijo proste trgovine bo prav omejevanje protekcionizma.

Ngozi Okonjo-Iweala obljublja mediacijo in boj s pandemijo

Ngozi Okonjo-Iweala obljublja, da bo v morebitnem štiriletnem mandatu z možnostjo podaljšanja delovala kot mediator med razvitimi in razvijajočimi se članicami WTO-ja.

"Tukaj so članice, razvite države, ki verjamejo, da nosijo preveliko breme liberalizacije in da razvijajoče se članice niso prispevale dovolj. Prisluhnila bom razvitim državam, prisluhnila razvijajočim se državam in najmanj razvitim državam in spraševala: kje lahko najdemo skupni jezik," je napovedala v intervjuju za Bloomberg.

Njena prva naloga pa bo sprostiti tok dobrin, še posebej zaščitne opreme, zdravil in cepiv, ki jih številne države nepravično kopičijo, je povedala v intervjuju za Washington Post.

Nujne reforme "brezzobe birokracije"

Svetovna trgovinska organizacija je v krizi in nujno potrebuje prevetritev, medtem piše Al Džazira. Organizaciji v zadnjih letih ni uspelo pripraviti večstranskih sporazumov, njena funkcija nadzorovanja trgovine ni dosledna, ZDA pa so leta 2019 nevtralizirale njen pritožbeni organ.

"Z 220 milijoni dolarjev proračuna in več kot 600 zaposlenimi je WTO postal brezzoba birokracija prav v času največjih motenj v mednarodni trgovini v zadnjih generacijah."