Kmalu po tem, ko je Mozambik postal neodvisen od Portugalske, je Mozambiško nacionalno uporniško gibanje (Renamo) leta 1975 začelo državljansko vojno proti vladi pod vodstvom Osvobodilne fronte Mozambika (Frelimo). Vojna je trajala kar 16 let, ubitih pa je bilo milijon ljudi.

Renamo je leta 1992 po sklenitvi mirovnega sporazuma v Rimu postal politična stranka, vendar se gibanje ni razorožilo. Kot določa sporazum, naj bi zdaj okoli 5.200 pripadnikov gibanja orožje vendarle predalo vladi, borce pa bodo vključili v vrste vojske in policije, poroča Al Džazira.

"Našemu narodu in svetu želimo zagotoviti, da smo pokopali miselnost, v skladu s katero smo z nasiljem hoteli reševati naše razlike," je po slovesnem podpisu dejal Ossufo Momade, ki je lani prevzel vodenje Renama po smrti zgodovinskega voditelja Alfonsa Dhlakame.

Predsednik Filipe Nyusi je prav tako poudaril, da sporazum odpira "novo obdobje v zgodovini države, v katerem nobenemu prebivalcu ne bo več treba uporabiti orožja za reševanje konfliktov".

Parlament odobril amnestijo za vojne zločine

Predsednik in vodja opozicije sta sporazum podpisala v Renamovem odročnem vojaškem oporišču v gorovju Gorongosa. Momade naj bi po podpisu pogodbe po dolgih letih zapustil gorsko skrivališče in poletel v prestolnico Maputo, kar mu je omogočil v ponedeljek sprejeti zakon.

Mozambiški parlament je namreč odobril amnestijo za vse zločine v konfliktu po letu 2014. Zakon nudi pomilostitev za borce Renama, ki so napadali civiliste in vladne objekte.

Pravosodni minister Joaquim Verissimo je v ponedeljek dejal parlamentu, da je zakon namenjen "politični stabilnosti in zagotavljanju učinkovitega in dolgotrajnega miru", pa tudi zagotavljanju medsebojnega zaupanja in pomoči pri nacionalni spravi.

Spopadi so kljub mirovnemu sporazumu iz Rima znova vzplamteli leta 2013, ko je Renamo uradno razglasil konec mirovnega sporazuma po napadu na njihov podeželski tabor. Prekinitev ognja je sledila po treh letih, ko je vodja Renama začel mirovna pogajanja, ki so se nadaljevala tudi po njegovi smrti in privedla do podpisa sporazuma.

Podpis sporazuma, ki v revni državi vzbuja upanje na gospodarsko rast, prihaja nekaj mesecev pred splošnimi volitvami 15. oktobra. Septembra bo 30-milijonsko državo obiskal papež Frančišek. Kljub koncu državljanske vojne pa na severu države potekajo spopadi z džihadističnimi skrajneži, ki so od oktobra 2017 zahtevali 250 življenj.