Vojaški vir je za Reuters potrdil, da so ugrabili skupno 81 ljudi, med njimi so učenci, stari med 10 in 14 let ter tudi ravnatelj šole. Odgovornosti za ugrabitev ni prevzel še nihče, a je tajnik prezbiterijanske cerkve Fonki Samuel Forba za BBC povedal, da je govoril z ugrabitelji. "Ne zahtevajo odkupnine. Želijo le zapreti šole. Obljubili smo, da jih bomo zaprli," je dejal in dodal, da molijo za ugrabljene in upajo na njihovo čimprejšnjo izpustitev.

Na severozahodu in jugozahodu države oborožene uporniške milice zahtevajo neodvisnost dveh pretežno angleško govorečih pokrajin in ustanovitev neodvisne dežele Ambazonije. Milice so večkrat pozvale k bojkotu šol, na katerih pouk izvajajo v francoščini, čeprav sta uradna jezika Kameruna tako francoščina kot angleščina.

Ne gre za prvo ugrabitev šolarjev. V Bamendi, ki velja za oporišče uporniških milic, so oboroženi neznanci 19. oktobra ugrabili pet otrok, kje so, še vedno ni znano.

Porast milic po nasilnem zatrtju protestov
Lani je kamerunska vojska nasilno zatrla množične proteste, na čelu katerih so bili učitelji in odvetniki, ki so začeli stavkati proti uvedbi francoščine kot edinega jezika v šolah in na sodiščih, čeprav sta tako francoščina kot angleščina uradna jezika v državi.

Po zatrtju protestov so se na severo- in jugozahodu države začele oblikovati oborožene uporniške milice, ki si prizadevajo za ustanovitev neodvisne države Ambazonije. Zaradi nasilja v pokrajini je mnogo prebivalcev Bamendo zapustilo in se preselilo v francosko govoreče dele države.

Angleško govoreča manjšina Kameruna predstavlja okoli petino 24-milijonskega Kameruna.

Grožnje na Facebooku
Iz Kameruna poročajo tudi o porastu nasilja in groženj na Faceboku ter uporabi družbenega omrežja za širjenje lažnih sporočil v povezavi z notranjimi spori. Junija je po državi zaokrožil videoposnetek moškega, ki da v loncu nad ognjem kuha dele človeškega telesa. Video se je razširil kot požar, več uporabnikov Facebooka pa je trdilo, da gre za posnetek iz pretežno angleško govorečega zahoda države.

Kamerunski minister za ozemeljsko upravo je videoposnetek uporabil za upravičevanje vojaškega posredovanja nad uporniki v anglofonskih pokrajinah. "Boko Haram izvaja grozodejstva, vendar vsaj ne razreže ljudi in jih kuha v loncih," je na državni televiziji dejal Paul Atanga Nji.

Videoposnetek v resnici ni bil posnet na anglofonskem zahodu, temveč je izsek iz snemanja filma v Nigeriji, "človeški deli" pa niso bili resnični. Facebook je oktobra video odstranil, direktor Facebooka za Afriko Ebele Okobi pa je zagotovil, da so prednostne obravnave potrebne države, "kjer lahko govorice hitro sprožijo nasilje, kot sta Mjanmar in Kamerun".

Separatisti na drugi strani družbeno omrežje uporabljajo za širjenje groženj. Nekdanji predstavnik Združenih narodov Simon Munzu, ki naj bi pomagal organizirati pogajanja med vlado in separatisti, je prejel več smrtnih groženj. Zaradi smrtnih groženj separatistov je anglofonski del Kameruna zapustila aktivistka Esther Omam, ki je organizirala mirovne shode. "Kriza je uničila moje življenje in družino. Ne morem več delati, moja družina je ločena," je dejala za Reuters.

Facebook je odstranil strani in račune, povezane s konfliktom, in se trudi upočasniti širjenje videoposnetkov ugrabitev, so sporočili iz podjetja. V Kamerunu sicer nimajo nastanjene svoje ekipe.

Biya še vedno na čelu države
Oktobra so na predsedniških volitvah Kamerunci že za sedmi, od 1996 sedemletni mandat izvolili predsednika Paula Biyo, ki je na čelu države že vse od leta 1982. Opozicija trdi, da so bile volitve nepoštene.