Po besedah Bazuma bo dogovor določal število Afričanov, ki jih posamezna evropska država potrebuje za svoj trg dela, s čimer bi pomagali rešiti tudi problematiko nezakonitih migracij in trgovine z ljudmi.

"V Franciji, Španiji in Italiji je veliko delovnih mest, kjer lahko delajo Afričani," je dejal Bazum v pogovoru za italijanski časopis La Repubblica med obiskom v Rimu, kjer se je srečal z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello in se z drugimi afriškimi voditelji udeležil mednarodne konference.

Kot je svoj predlog pojasnil Bazum, bi bilo število afriških delavcev treba določiti po posameznih državah, nato konzulate pooblastiti za njihovo izvajanje. S sporazumom med afriškimi in evropskimi državami bi vzpostavili nadzor nad zakonitim priseljevanjem, s tem pa bi obravnavali tudi problematiko z nezakonitimi migracijami, ki spodbuja najhujšo trgovino z ljudmi.

"Potrebujemo povsem drugačen sporazum od tistega, ki je bil podpisan v Valletti leta 2015, saj je zamisel, da so evropske naložbe v Afriki dovolj za razvoj in s tem ustavitev prebežnikov v njihovih državah izvora, nerealna. Razvoj Afrike je veliko bolj zapleten kot vprašanje migracij," je dejal Bazum.

S sporazumom novembra na migracijskem vrhu v malteški prestolnici novembra leta 2015 na vrhuncu migrantske krize v Evropi so se evropske države zavezale, da bodo prek vzpostavitve skrbniškega sklada za pomoč Afriki financirali dolgoročne ukrepe za odpravljanje vzrokov migracij, kot so preprečevanje revščine, reševanje konfliktov in gospodarski razvoj.

Niger je tako izvorna država kot tudi tranzitna točka za prebežnike, ki potujejo naprej proti severni Afriki, od koder se skušajo prek Sredozemskega morja prebiti do Italije in od tam še v druge evropske države.

Ruska vojna v Ukrajini je povzročila še dodatno pomanjkanje hrane v Afriki in poslabšala tamkajšnje razmere za življenje, zaradi česar bi se lahko pojavil nov val priseljevanja v Evropo iz afriških in bližnjevzhodnih držav.

Po nekaterih ocenah bi lahko letos v sredozemske države iz Afrike prišlo skupno več kot 150.000 prebežnikov, saj se že zdaj Evropa spoprijema z največjim prihodom prebežnikov po letu 2015, kar že povzroča trenja med državami glede njihovega sprejemanja.