V Moskvo je prispel sudanski zunanji minister Ali Jusef Ahmed Al Šarif, ki je po pogovorih s kolegom Sergejem Lavrovom dejal, da se ruski načrti o postavitvi pomorskega oporišča v Sudanu lahko nadaljujejo, saj ne vidi ovir za uresničitev tega načrta, ki je sicer na mizi že več let.

Če bo Rusija ustanovila svoje oporišče v Sudanu, se bo pridružila ZDA in Kitajski, ki v Afriki, natančneje v Džibutiju, ki leži južno od Sudana, a prav tako ob Rdečem morju, že imajo svoji pomorski oporišči, poroča Guardian.

Rdeče morje je ena strateško najpomembnejših pomorskih poti na svetu, saj povezuje Sueški prekop z Indijskim oceanom. Po tem morju gre okoli 12 odstotkov vse svetovne trgovine.

Sudan je prvič možnost, da bi ob svoji obali dovolil Rusiji postaviti oporišče, izrazil leta 2017, ko je takratni predsednik države Omar Al Bašir prispel na obisk v Soči. Al Bašir je bil z udarom leta 2019 odstavljen z oblasti, kljub temu pa sta državi leto pozneje podpisali osnutek dogovora, s katerim ima lahko Rusija v naslednjih 25 letih v Sudanu največ štiri svoje ladje, tudi takšne na jedrski pogon. V osnutku takratnega dogovora je bilo zapisano, da je to oporišče namenjeno za "logistične potrebe" in da ni usmerjeno proti drugim državam.

Al Šarif je po srečanju z Lavrovom v sredo dejal, da glede omenjenega dogovora ni nasprotovanj, zato ga morata obe strani le še ratificirati.

Državljanska vojska uresničitev sporazuma preložila

Sudanski vojaški in civilni voditelji so do zdaj sicer zavlačevali s sklenitvijo dogovora, saj je državljanska vojna, ki se je v Sudanu začela aprila leta 2023 med vojsko in paravojaškimi Silami za hitro posredovanje (RSF), zapletla odnose med Rusijo in Sudanom. Kremelj je namreč podpiral sudansko vojsko, skupina Wagner pa RSF. Lani aprila je Moskva znova zagotovila "neomejeno podporo" sudanski vojski, Rusija je Sudan podprla tudi v Varnostnem svetu Združenih narodov, kjer je vložila veto na resolucijo, ki je pozvala k premirju v Sudanu.

Napoved o skorajšnjem ruskem pomorskem oporišču v Sudanu prihaja nekaj tednov po tem, ko je bil v Siriji strmoglavljen dolgoletni voditelj Bašar Al Asad, ki je veljal za tesnega zaveznika Moskve na Bližnjem vzhodu. Z njegovim padcem je postala nejasna usoda ruskega pomorskega oporišča Tartus v vzhodnem Sredozemlju.