Zdravstvena ministrica Ugande Jane Ruth Aceng je na današnjem dogodku v osrednji pokrajini Mubende, kjer so septembra odkrili prvi primer ebole, dejala, da je Uganda hitro omejila širjenje bolezni s krepitvijo ključnih zdravstvenih ukrepov. Pri tem je omenila predvsem sledenje stikom in strog nadzor nad okužbami, ki so ju uvedli v devetih prizadetih okrožjih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Aceng je pohvalila tudi lokalne skupnosti, ki so po njenih besedah razumele, kako pomembno je uvesti stroge ukrepe za zajezitev izbruha ebole. Kljub temu so po navedbah WHO-ja ugandske zdravstvene ustanove v pripravljenosti ob morebitnem ponovnem izbruhu.

Po merilih WHO-ja se sicer konec izbruha lahko razglasi, ko 42 zaporednih dni ne zaznajo novih primerov, kar predstavlja dvakratnik inkubacijske dobe virusa.

Izbruh v Ugandi je povzročila različica virusa sudanske ebole, ki je ena od šestih vrst tega virusa, za katerega trenutno še ni potrjenega cepiva.

V Ugandi preizkušajo tri cepiva. Eno sta razvila univerza v Oxfordu in Jennerjev inštitut v Združenem kraljestvu, drugo Sabinov inštitut za cepiva v ZDA, tretje pa mednarodna pobuda za cepljenje proti aidsu.

Virus ebole je eden izmed najnevarnejših povzročiteljev bolezni na svetu. Hemoragična mrzlica, ki jo povzroča, je zelo nalezljiva in ima visoko stopnjo smrtnosti, ponekod tudi do 90 odstotkov. Prenaša se prek krvi ali telesnih tekočin okuženih. Glavni simptomi so visoka telesna temperatura, bruhanje in driska ter zunanje in notranje krvavitve.

Prvič so bolezen odkrili leta 1976 v Demokratični republiki Kongo. Uganda, ki meji na DR Kongo, je doslej doživela več izbruhov ebole, nazadnje leta 2019, ko je umrlo najmanj pet ljudi.

Med letoma 2013 in 2016 je v doslej najhujšem izbruhu ebole na zahodu Afrike umrlo več kot 11.000 ljudi.