Zadnja epidemija ebole v zahodni Afriki je zahtevala več kot 11.000 življenj. Foto: AP
Zadnja epidemija ebole v zahodni Afriki je zahtevala več kot 11.000 življenj. Foto: AP

Prva žrtev ebole je bila medicinska sestra, ki je zbolela konec januarja in nato umrla. Pokopali so jo 1. februarja, sedem ljudi, ki so se udeležili tega pogreba, pa je nato začelo kazati simptome okužbe – drisko, bruhanje in krvavitve. Dva sta nato umrla, še pet pa jih je v bolnišnici. Okužbe so se pojavile v pokrajini Nzerekore na jugovzhodu države.

Novice iz Gvineje že pozorno spremljajo tudi v Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), v kateri so zelo zaskrbljeni že zaradi izbruha ebole v Demokratični republiki Kongo. Tam so namreč o izbruhu, prvem po dveh letih, poročali tudi junija lani, letos februarja pa so v državi odkrili še štiri okužbe z virusom ebole. Gvineji so ponudili vso pomoč.

Višja stopnja smrtnosti od covida

Ebola je nalezljiva hemoragična virusna bolezen. Ljudje se okužijo s tesnim stikom prek okužene živali, na primer šimpanzov, sadjejedih netopirjev in gozdnih antilop. Med ljudmi se virus nato širi z okuženo krvjo in telesnimi tekočinami ali posredno prek stika z okuženo površino, piše BBC. Prav to je verjetno razlog za širjenje bolezni na pogrebih, saj na njih udeleženci čistijo truplo z vodo. Ebola ima v primerjavi s covidom-19 mnogo višjo stopnjo smrtnosti, a se v nasprotju z novim koronavirusom ne prenaša prek asimptomatskih ljudi.

Od zadnjega izbruha je farmacevtska industrija sicer razvila nekaj cepiv, ki jih že uporabljajo v DR Kongo, prvič pa so jih preizkusno uporabili v Gvineji leta 2015. Prvo cepivo je razvilo ameriško podjetje Merck Sharp & Dohme.