Pierre Claver Ndayicariye, predsednik burundijske komisije za resnico in spravo, je povedal, da so poleg posmrtnih ostankov našli tudi na tisoče krogel. Nekatere izmed žrtev so identificirali prek njihovih oblačil, očal in rožnih vencev.

Ta vzhodno afriška država se skuša spraviti s svojo nasilno preteklostjo, ki so jo zaznamovali kolonialna okupacija, državljanska vojna in desetletja pokolov.

Ndayicariye je dejal, da so družine žrtev – šlo naj bi za pripadnike etnične skupine Hutu – komaj zdaj lahko spregovorile, saj so bile 48 let prisiljene v molk.

Prebivalstvo Burundija sestavljata etnični skupini Tutsi in Hutu.

Državljanska vojna, v kateri je bilo ubitih 300.000 ljudi, preden se je končala leta 2005, je imela etnično ozadje.

Leta 2014 so vzpostavili vladno komisijo, katere namen je bil preiskati grozodejstva od leta 1885, ko so v Burundi prispeli tujci, do leta 2008, ko je bil končno implementiran mirovni sporazum, s katerim se je končala državljanska vojna.

Za zdaj so po državi odkrili več kot 4.000 množičnih grobišč in identificirali več kot 142.000 žrtev nasilja. Mandat komisije pa ne zajema večjega dela predsedovanja aktualnega voditelja Pierra Nkurunzize, ki je predsedniški stolček zasedel leta 2005.

ZN so posvarili, da bi se kršitve človekovih pravic lahko pred majskimi volitvami ponovno okrepile. Od leta 2015, ko je Nkurunziza kandidiral za še tretji mandat, je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih na stotine Burundijcev.