Volilna udeležba na referendumu o ustavnih spremembah minuli četrtek je bila 96-odstotna, vodja volilne komisije Pierre-Claver Ndayicariye pa je danes sporočil rezultate: 73 odstotkov je glasovalo za spremembe, 19 odstotkov jih je bilo proti.

Več skupin za zaščito človekovih pravic in med drugim tudi ameriško zunanje ministrstvo so kritizirali ozračje ustrahovanja, ki se je stopnjevalo pred referendumom. Nekaj dni pred referendumom so v prestolnici Bujumbura denimo našli obglavljeno truplo moškega z iztrganim srcem, h kateremu je bilo priloženo sporočilo "Izdajalci so kaznovani".

Nekaj dni zatem so uporniki iz sosednje Demokratične republike Kongo ubile 26 ljudi na severozahodu Burundija, poroča The Economist. Human Rights Watch je po referendumu sporočil, da je bilo 15 ljudi ubitih, šest posiljenih in osem ugrabljenih, poroča Al Džazira.

Pred referendumom so prepovedali oddajanje trem mednarodnim medijem, med njimi britanskemu BBC-ju, tujim novinarjem in mednarodnim opazovalcem pa niso dovolili vstopa v državo.

"Vrhovni večni vodja", kot samega sebe naziva predsednik Nkurunziza, je v začetku meseca tudi izdal odlok, da vsem, ki pozivajo k bojkotu referenduma, grozi do tri leta zapora. Razdeljena opozicija te celinske države v Vzhodni Afriki je sicer pozvala ljudstvo, naj bodisi glasujejo proti bodisi glasovanje bojkotirajo.

Dvojni zaporedni sedemletni mandat
Dosedanja ustava je v Burundiju dovoljevala dvojni petletni predsedniški mandat, po novem pa bo predsedniški mandat trajal sedem let, kar 54-letnemu Nkurunzizi, ki se mu trenutni tretji mandat izteče leta 2020, v teoriji omogoča vladanje vse do leta 2034.

Prav tako nova ustava po poročanju Al Džazire ukinja položaj enega izmed dveh podpredsednikov v državi in več pooblastil z vlade prenaša v roke predsednika.

Smrtonosno nasilje po tretjem mandatu
Nkurunziza je po 12 let trajajoči državljanski vojni med Hutujci in Tutsijci na oblast prišel leta 2005 in si nato leta 2015 v nasprotju z ustavo zagotovil tretji mandat, pri čemer je njegova stranka CNDD – politično gibanje Hutujcev – zatrdila, da za prvi mandat ni bil izvoljen, temveč ga je imenoval parlament, zaradi česar mandat ne šteje.

Nekaj mesecev pred njegovo tretjo izvolitvijo so uporniki za kratek čas strmoglavili vlado, v letih po izvolitvi pa Burundi pretresa nasilje, ki je terjalo več kot 1.200 življenj, samo lani okoli 500, 400.000 ljudi pa je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove.

Poleg tega je v zadnjih treh letih prebivalstvo naraslo za deset odstotkov in se povzpelo na 11 milijonov, kar tri petine pa po podatkih Združenih narodov trpijo "kronično podhranjenost".

Zgled pri sosedih
Tudi v bližnjih državah se voditelji nedemokratično utrjujejo na oblasti. V DR Kongu bo Joseph Kabila letos predvidoma znova kandidiral za predsednika, čeprav je svoj drugi mandat končal leta 2016. Regionalna nasprotnica Ruanda je letos spremenila ustavo, po kateri bo Paul Kagame lahko na oblasti do leta 2034. Še nekoliko severneje, v Ugandi, 73-letni Yoveri Museveni državo vodi že 31 let, potem ko je lani ukinil starostno predsedniško mejo pri 75 letih, kar mu omogoča potegovanje za šesti mandat leta 2021, še poroča The Economist.