Nkurunziza je bil julija znova izvoljen za predsednika, kar je že njegov tretji mandat, ki so ga nasprotniki označili za protiustavnega. Od tedaj so bili ubiti tako številni podporniki kot tudi nasprotniki vlade, obenem so izvedli atentat na generala Adolpha Nshimirimana, sicer drugega človeka vladajočega režima, Nkurunziza pa je maja preživel tudi poskus državnega udara. Ulični protesti so se v prestolnici hitro spremenili v oborožene spopade. Nkurunziza je upornike pozval, naj položijo orožje. Rok za to se je že iztekel, predsednik pa je napovedal, da bo uporabil vsa razpoložljiva sredstva, da konča nastali upor, kot jih je označil, "sovražnikov naroda".

Trupla na ulicah Bujumbure vsakdanji pojav
Burundi se spopada z najhujšim pretresom po 12-letni državljanski vojni, ki se je končala leta 2005, v njej pa je umrlo 300.000 ljudi. Mednarodna skupnost zaradi nastalega položaja svari pred državljansko vojno. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je v izjavi dejal, da je odkritje trupel v burundijski prestolnici Bujumburi postalo reden pojav. Za mnoge žrtve obstajajo dokazi o usmrtitvah. Dodal je, da so bile oblasti v prestolnici odgovorne za zaščito civilistov. Francija je že pozvala k izredni seji Varnostnega sveta na temo krize v Burundiju.

Visoki komisar ZN-a za človekove pravice Zeid Rad Al Husein pravi, da poboji krepijo bojazen, da dejansko obstaja sistematična politika dojemanja vseh članov opozicije, novinarjev, zagovornikov človekovih pravic in tudi navadnih državljanov kot nasprotovanje vladi. Posebni odposlanec ZDA za to afriško regijo Thomas Perriello je za BBC povedal, da za Burundi mirno reševanje napetosti še ni prepozno in so še vedno mogoča mirovna pogajanja, čeprav časa ni veliko in je z govori vlade o "iztrebljanju sovražnikov" alarm že prisoten.

Začarani krog nasilja se nadaljuje
Mednarodna krizna skupina je zapisala, da nastali položaj dobiva "srhljivo podobo", ki spominja na Ruando pred genocidom leta 1994. Mednarodna skupnost sicer pravi, da še ne gre za etnični spopad med prevladujočimi Hutuji in manjšinskimi Tutsiji, ampak glede na zgodovino države obstaja strah, da bi ti nemiri lahko prerasli prav v to. Vsako nasilje izzove prav tako krvav odziv in začarani krog se od aprila nadaljuje. Po protestih opozicije in zatiranju vlade je posledično državo že zapustilo okoli 200.000 Burundijcev. Vladajoči režim je prepovedal in zatrl vse neodvisne medije. Mnogi novinarji in aktivisti za človekove pravice so v strahu zapustili državo.

O nasilju v sosednji državi je spregovoril tudi ruandski predsednik Paul Kagame, sicer velik nasprotnik režima v Burundiju: "Vsak dan se ubijajo ljudje, na ulicah so trupla … Voditelji čas preživljajo s pobijanjem nasprotnikov." Burundi je v preteklosti že obtožil Ruando, da uri upornike, ki želijo destabilizirati državo, a je Kigali to zanikal. Nkurunziza in Kagame sta bila sicer v dobrih odnosih do leta 2012.