General Nshimirimana je veljal za de facto drugega moža režima, ki z vse tršo roko vlada v eni najrevnejših držav sveta. General je namreč vodil ves varnostnoobveščevalni sistem predsednika Nkurunzize, ki je na nedavnih spornih volitvah še tretjič zapored osvojil predsedniški mandat.
Z raketami in kroglami nad generala
Napad na sicer močno varovanega generala so izvedli v nedeljo zjutraj ob 8. uri v središču mesta, v bližini osrednje tržnice. Štirje uniformirani moški v vojaškem poltovornjaku so dohiteli generalovo kolono in najprej sprožili dva ročna raketometa, nato prerešetali črnega terenca ter s tem ubili Adolpha Nshimirimano. Napadalci so kljub belemu dnevu nato neovirano pobegnili iz mesta, medtem ko je prestolnico v hipu obkrožila novica o smrti strah vzbujajočega generala. Na kraju atentata so varnostne sile preteple in aretirale dopisnika AFP-ja, domačina Esdrasa Ndikumana.
Za Afriko in svet neveljavne volitve
Atentat je sledil dober teden po tem, ko so Pierra Nkurunzizo razglasili za zmagovalca volitev, ki so jim oporekale vsa opozicija, Afriška unija in mednarodna skupnost. AU je volitve razglasil za nepoštene in neveljavne, zaradi česar je Burundi suspendiran. Dosedanji predsednik si je kljub tudi nasilnim protestom opozicije in mednarodnim obsodbam zagotovil še tretji zaporedni mandat.
General zatrl tako proteste kot vojaški udar
Napoved sicer neustavne tretje kandidature je sprožila množične proteste poenotene opozicije, ki so zaradi ostrega vladnega zatrtja zahtevali najmanj 100 življenj. Zaradi nasilja je 13. maja sledil celo poskus državnega udara, prav v trenutku, ko je bil Nkurunziza v tujini. A zveste sile generala Nshimirimane so puč zatrle v vsega dveh dneh, aretirale upornike in omogočile hitro vrnitev predsednika v Burundi.
Režim napoveduje povračilne ukrepe
Vir znotraj predsednikove administracije je za AFP povedal, da je položaj v Burundiju zdaj zelo resen, in opozoril na možnost vala povračilnih napadov. Po spletu krožijo grožnje opoziciji, pri čemer vladajoči režim za krivce že označuje manjšinske Tutsije in sosednjo Ruando. Nedeljski atentat drugega moža režima bi lahko sprožil novo množično prelivanje krvi prav po etničnih mejah Hutu - Tutsi, čeprav Nkurunzizi nasprotuje tudi ogromno večinskega prebivalstva.
Nerazčiščena krvava zgodovina
Burundi je leta 1972 sam doživel genocid, ko so Tutsiji pobili okoli 200 tisoč Hutujev. Položaj se je obrnil leta 1993, ko so bili Tutsiji večinske žrtve pobojev, v katerih je življenje izgubilo 300 tisoč ljudi. Po koncu 12-letne državljanske vojne je predsednik države postal Pierre Nkurunziza, ki je predtem vodil največjo hutujsko uporniško milico. Z vsakim letom vladanja je krepil svojo oblast in prevzemal avtokratske navade, zaradi česar ga kritizira tudi Afriška unija. Na spornih julijskih volitvah je ob manj kot 30-odstotni udeležbi dobil tretji mandat z 69 odstotki.
Obujeni spomini na genocide iz preteklosti
Hutuji v Burundiju predstavljajo dobrih 80 odstotkov prebivalstva, Tutsiji pa samo slabih 15 odstotkov. Afrika in svet se še predobro spominjata genocida v severni sosedi Ruandi, kjer je bilo pred 20 leti ubitih 800 tisoč Tutsijev in zmernih Hutujev. Prav Ruanda in režim Paula Kagameja veljata za glavna nasprotnika režima v Burundiju, kjer veljajo sosedje za krivce vseh težav.
V zadnjih mesecih sta predsednik Nkurunziza in general Nshimirimana zatrla vse neodvisne medije, uvedla ostro cenzuro na že tako slabo dostopnem spletu, iz države pa je pobegnilo že več kot 150 tisoč ljudi, ki poročajo o nočnih ugrabitvah in izginotjih nasprotnikov režima.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje