Napada sta se zgodila v torek in petek v odročni pokrajni Menaka.

V velikem delu severovzhodnega Malija vlada brezvladje, čepav sta vlada v Bamaku in tuareški uporniki leta 2015 sklenili mirovni sporazum, na območju pa so prisotne tudi mednarodne mirovne sile, natančneje misija ZN-a za Mali (MINUSMA), ki šteje 11.000 pripadnikov. Tuaregi sodijo med nomadska berberska ljudstva, ki živijo v Maliju in sosednjih državah.

Mali je bil od svoje neodvisnosti leta 1960 že štirikrat priča uporu Tuaregov, nazadnje leta 2012, ko so zasedli severni del države in sprožili vojaški udar, ki je nekoč eno izmed najstabilnejših afriških držav pahnil v brezvladje. Nestabilne razmere so takoj izkoristili z Al Kaido povezani islamski skrajneži, ki so nato iz rok tuareških upornikov iztrgali znaten del severa, iz večjih mest pa jih je nato pregnala francoska vojska leta 2013.

Razviti jug proti zaostalemu severu
Tuaregi in arabsko prebivalstvo na severu že dolgo očitajo, da jih bolj razviti jug zapostavlja, zato so zahtevali neodvisnost severnega dela, ki ga imenujejo Azavad. Gre za redko poseljeno področje, ki vključuje dva pomembni zgodovinski mesti Timbuktu in Gao. Z mirovnim sporazumom Tuaregi niso dobili polne samovlade, le več besede. Ena izmed njihovih ključnih zahtev je bila vključitev borcev uporniških skupin v varnostne sile na severu in večja zastopanost prebivalcev severa v vladnih institucijah.