Etiopija je zadnji dve leti v medije in politiko prodrla zaradi velike tranzicije, ki jo je začel premier Abij Ahmed. Decembra je v Oslu prejel Nobelovo nagrado za mir zaradi svojih prizadevanj s sosednjo Eritrejo in na širšem območju Afriškega rogu.

"Ko sem obiskal svoj rojstni kraj Ambo, eno izmed središč gibanja, sta me pozdravila kar dva milijona ljudi. Ko človek vidi, ko začuti, kako ga ljudje obravnavajo, kako ga gledajo, mu to da novo moč, da nadaljuje boj z novo vnemo. Lahko reče samo: nadaljeval bom," je v skromni pisarni Stranke oromskih federalistov v Adis Abebi povedal nekdanji politični zapornik Merera Gudina. Presenečen je prvič med snemanjem videl, kako so o njegovi izpustitvi iz zapora poročali svetovni mediji. Profesor politologije je bil zaradi svojega političnega delovanja zaprt v času Melesa Zenavija skoraj sedem let, v času Haileja Selassija en dan. Tako mi je maja lani v Adis Abebi poenostavljeno pojasnil razliko med etiopskimi avtoritarnimi voditelji. In nadaljeval: "Ko je bil nekdanji diktator Meles Zenavi še živ, se je šalil na račun etiopskega gospodarstva. Posvaril sem ga, da lahko lačno ljudstvo požre voditelja. Takrat je bil zelo jezen name. Pozneje se je to uresničilo. Ljudje so tako rekoč požrli voditelje. Oblasti so bile prisiljene uvesti spremembe. Skrajni čas je, da izboljšajo življenjske razmere ljudi, v gospodarstvu pa začnejo izkoriščati priložnosti, ki jih lahko ponujajo tuje naložbe in tuja pomoč."

Etiopski premier Abij Ahmed je v zadnjih dveh letih pomilostil politične zapornike, odprl medijski in politični prostor, začel je politične in gospodarske reforme. V državo so se vrnili nekdanji oporečniki in diaspora, ki so se razbežali po svetu v času vojaške komunistične diktature Derg in med avtoritarno vladavino Melesa Zenavija. A vsaka tranzicija je težka in dolgotrajna, 27-let vladavine iste stranke pa je globoko zakoreninjeno v delovanju družbe, pojasnjuje strokovnjak za razvojne politike Kostantinos Berhutesfa Kostantinos: "Imamo hude težave z javno upravo. Ni ločnice med stranko, državo, zakonodajalci in sodstvom. Vendar je novi premier omogočil razpravo o tej temi, ki je bila prej tabu. Če bi to pripovedoval prej, bi me lahko zaprli."

Čeprav se je začel odpirati medijski prostor in nastopila je svoboda govora, pa še vedno za novinarje veljajo omejitve. Še vedno ministrstvo za komunikacije izdaja dovoljenja, kaj lahko in česa tuji novinarji ne snemamo, vsako lokacijo namreč odobrijo državni uradniki. Vladni predstavniki so za tuje medije nedosegljivi. Etiopija je sicer znana po skrivanju najhujših problemov – denimo v 80. letih je vojaška hunta skrivala stradanje in umiranje po državi, in olepševanju statistik. Država je sicer na poti v industrijsko družbo, a dela in služb močno primanjkuje. Da bi to spremenila, se je za vrnitev iz ZDA v domovino pred štirimi leti odločila Sara Tadiwos: "Delimo si domače znanje, saj smo tu doma. Veliko pridobimo od njih, nekaj pa jim tudi damo. Vsako leto na državnih in zasebnih univerzah diplomira 200 000 študentov. Ne dobijo zaposlitve. Zanje ni dovolj delovnih mest. Pri tistih, ki so zaposleni, pa opažamo, da se delodajalci pritožujejo nad kakovostjo delavcev. To je povezano s kakovostjo izobrazbe."

Etiopija je po prihodkih prebivalcev in kakovosti življenja še vedno ena izmed najrevnejših držav na svetu; a njeno gospodarstvo je zadnje desetletje med najhitreje rastočimi na svetu. Ni naključje, da je bila prav Etiopija prva država, kamor se je na prvo pot zunaj Evrope odpravila nova predsednica Evropske komisije, Ursula von der Layen. Etiopija in z njo Afriški rog sta največja prejemnika evropske razvojne pomoči, največ sredstev za ta del sveta predvideva tudi novoustanovljeni Sklad za Afriko. Etiopija je pomembna zaradi svoje geopolitične lege, v Adis Abebi je med drugim sedež Afriške unije, etiopska prestolnica tudi gosti veleposlaništva tako rekoč vseh držav sveta. Merera Gudina meni, da bi morala Evropska unija z razvojno pomočjo nehati podpirati afriške diktatorje: "Mislim, da bi morali Evropejci uvideti in razumeti, kaj se dogaja v Afriki. Razumeti bi morali pokolonialistično Afriko. Včeraj smo imeli hladno vojno, danes so tu Kitajci. Zato večina evropskih voditeljev in vlad, zlasti voditeljev, sedi za isto mizo z diktatorji."

Etiopija tako postaja polje spopada za ekonomsko prevlado med Zahodom in Kitajsko. Kitajska je namreč v zadnjih letih zgradila tako rekoč celotno obstoječo infrastrukturo. "Kar zadeva politično veljavo, se zdi Kitajcem Etiopija sijajna država. Zato vanjo vlagajo denar. Kar zadeva zadolženost, se Kitajci trudijo iskati načine, da bi se izognili krizi v Etiopiji," pravi Kostantinos Berhutesfa Kostantinos.

Za mnoge Slovence je prva asociacija za Etiopijo Haile Selassie. Nekdanji etiopski cesar, ki je bil glasen nasprotnik fašistične okupacije konec 30. let 20. stoletja, je bil tudi tesen prijatelj jugoslovanskega voditelja Josipa Broza - Tita in gibanja neuvrščenih. Sodelovanje med državama je bilo tudi ekonomsko; oba voditelja pa sta si večkrat izmenjala obiske. Haile Selassie je avgusta 1959 obiskal Koper in Postojno. Teh odnosov se v Etiopiji še danes marsikdo spomni. Učitelj angleščine Patrick Clark je sicer od naše ekipe prvič slišal, da Jugoslavije ni več: "Za Jugoslavijo sem prvič slišal v Ameriki, ko so uvozili juga. Po prihodu v Etiopijo sem študiral ... Se spomnite juga? V Afriki sem se poglobil v etiopsko zgodovino in ugotovil, da sta imeli Etiopija in Jugoslavija odlične odnose. Cesar Haile Selassie in voditelj Jugoslavije sta bila prijatelja. Se vračate v Jugoslavijo? Jugoslavija je leta 1991 razpadla. Šest republik je danes samostojnih držav. Ni več Jugoslavije?! Kako se zdaj imenuje?"

Nekateri komentatorji že govorijo o balkanizaciji Etiopije; notranji konflikti so namreč v beg po državi pognali kar tri milijone ljudi. Zamenjava režima je namreč spodbudila medetnične spopade, v začetku decembra je z referendumom regija Sidama postala 10. etiopska zvezna država. In podobne težnje po večji neodvisnosti vrejo tudi drugod. V Adis Abebi smo z direktorjem fotografije Stojanom Femcem in asistentom snemalca Vidom Osredkarjem obiskali tudi skavte, kjer najmlajše učijo o miru in o vzdrževanju miru. Iz regije Oromija skavti tako poročajo o uspehih: "Tam se mladi organizirano lotevajo sklepanja miru med skupnostmi, ki se spopadajo med sabo zaradi ozemlja ali vodnih zajetij. Ti mladi so svojim družinam razložili, kaj želijo doseči skavti: prihodnjič se ne bomo tepli za pašnike ali napajališča za živino."

Etiopijci so ponosen narod. Radi poudarijo, da je to rojstni kraj prvega človeka, ponosni so na to, da država ni bila nikoli kolonizirana in da je njihova pravoslavna cerkev ena najstarejših na svetu. Njeni tekači žanjejo največje uspehe na maratonih doma in po svetu, in kot pravi Ahadu Voubšet, direktor Moyee Coffee, ene največjih pražarn kave v tej državi: "Etiopija je rojstni kraj kave. Tu so jo odkrili. Naše darilo svetu je. Država se odpira. Etiopijo najboljše še čaka. Neodkrit dragulj je."

V spodnjem videu si lahko ogledate celotno dokumentarno reportažo z naslovom Veliki etiopski maraton.