Skupina vojakov je v soboto izvedla državni udar v Gvineji ter odstavila in prijela predsednika Alpha Condeja, razpustila parlament in razglasila policijsko uro za celotno državo.

"Začelo se bo posvetovanje o določitvi širših parametrov prehoda, nato bo ustanovljena vlada narodne enotnosti, ki bo vodila prehod," je dejal Doumbouya. Ni pa povedal, kako dolgo bodo potekala posvetovanja o vzpostavitvi vlade.

Doumbouya je skušal tudi pomiriti vlagatelje in je obljubil, da bo država spoštovala svoje poslovne zaveze. Odbor, ki ga je ustanovila hunta, "gospodarskim in finančnim partnerjem zagotavlja, da se dejavnosti v državi nadaljujejo normalno," je dejal.

Kje je odstavljeni predsednik Conde?

Doumbouya je predtem dejal, da sta revščina in korupcija prisilili njegove vojake, da Condeja razrešijo. "Ne bomo več zaupali politike enemu človeku. Zaupali jo bomo ljudem," je dejal Doumboya. Ni pa jasno, kje se nahaja odstavljeni predsednik. Po vojaških virih naj bi bil Conde v hišnem priporu v hotelu v Conakryju.

Kot je dodal, so članom vlade danes prepovedali, da bi zapustili državo. Člani ministrskega kabineta, ki je bil sklican dan po odstavitvi predsednika Condeja, so morali izročiti potne liste in službena vozila.

Doumboya je prav tako sporočil, da so njegove sile zaprle kopenske in zračne meje Gvineje, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Posebne enote so prav tako do nadaljnjega napovedale policijsko uro po vsej državi, pa tudi zamenjavo guvernerjev z vojsko, še poroča DW.

Izpustitev opozicijskih politikov iz zapora

Z vojaškim konvojem se je Doumbouya medtem odpeljal v zapor Sirute v Conakryju, kjer so po poročanju lokalnega poročevalca DPA-ja izpustili štiri opozicijske politike. "Drugi bodo izpuščeni pozneje," je glede usode na tisoče pripadnikov opozicije, ki so jih aretirali pod Condejevo vladavino, dejal vodja vojaškega udara.

Po vsej prestolnici je po državnem udaru na stotine opozicijskih podpornikov slavilo Condejev padec. Ljudje so plesali na ulicah in trobili, da bi izrazili veselje in upanje na nov začetek.

Conde je bil na položaju od leta 2010, ko so bile v Gvineji prve svobodne demokratične volitve po osamosvojitvi države leta 1958. Tretji mandat si je leta 2020 zagotovil po sporni ustavni spremembi. Pred volitvami so potekali večmesečni politični pretresi in nasilni protesti. Kritiki Condeja označujejo kot vse bolj avtoritarnega vladarja, čigar mandat so zaznamovale kršitve človekovih pravic.

Obsodbe iz Afriške unije, ZDA, EU-ja, ZN-a

Iz sveta, tudi iz ZDA, EU-ja in Združenih narodov, se vrstijo obsodbe državnega udara v Gvineji.

Ameriško zunanje ministrstvo je udar obsodilo in opozorilo, da tovrstna dejanja spodkopavajo možnosti Gvineje za mir, stabilnost in blaginjo. Tiskovni predstavnik ministrstva Ned Price je vse strani pozval, naj spoštujejo pravno državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je obsodil udar in pozval k takojšnji izpustitvi predsednika Condeja.

Obsodbam in pozivu k izpustitvi so se pridružili tudi v Afriški uniji, medtem ko je Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (Ecowas) zagrozila s sankcijami, če v Gvineji ne bo vzpostavljen ustavni red.

Gvineja je sicer eden največjih svetovnih dobaviteljev boksita, rude, ki se uporablja za izdelavo aluminija. Država oskrbuje vse glavne trge, Kitajska pa je ena njenih največjih partneric.

Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo politiko Josep Borrell je pozval vse vpletene k delovanju "v skladu s spoštovanjem pravne države, interesa miru in blaginje prebivalcev Gvineje". Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je v tvitu obsodil "poskus nasilnega prevzema oblasti v Gvineji" in sporočil, da je zagotavljanje miru in dialoga ključno za ohranjanje demokracije.

Do podobnih dogodkov je v Gvineji že prišlo. Lani je vojska zaprla dostop do vladne četrti po domnevnem vojaškem uporu dan pred predsedniškimi volitvami.