V nedeljo zjutraj je bilo v bližini predsedniške palače v glavnem mestu Conakry slišati streljanje, medtem ko so uporabniki na družbenih omrežjih delili fotografije in videoposnetke vojske na mestnih ulicah.

Vojaški udar naj bi izvedli pripadniki posebnih enot, ki jih vodi nekdanji pripadnik francoske tujske legije Mamady Doumbouya. Na videoposnetku, ki je množično zakrožil na družbenih omrežjih, je videti Condeja, ob njem pa zamaskirane vojake.

Vojaki so kasneje na javni televiziji sporočili, da so razpustili vlado, ukinili ustavo in zaprli državne meje. Neimenovani vojak je v družbi oboroženih kolegov še napovedal, da bodo oblikovali prehodno vlado, vendar ni pojasnil podrobnosti.

Obrambno ministrstvo je sicer sporočilo, da jim je uspelo preprečiti poskus vojaškega udara, saj naj bi predsedniška straža odbila napad posebnih enot vojske.

Škandali namesto boja proti korupciji

Conde je Gvineji vladal od leta 2010, ko je z obljubo boja proti korupciji in krepitve demokracije zmagal na prvih svobodnih volitvah v državi. A od obljub so večinoma ostale le besede in s sinom sta se znašla v več korupcijskih škandalih, večinoma povezanih z rudarskimi družbami. Gvineja ima najbogatejše zaloge boksita, iz katerega pridobivajo aluminij.

Med svojo vladavino se je spopadal tudi z očitki o ponarejanju volilnih izidov, še bolj pa je bila sporna lanska sprememba ustave, s katero so odpravili omejitev vladanja na dva predsedniška mandata, s čimer se mu je omogočilo, da je kandidiral še za tretji mandat in na oktobrskih volitvah tudi zmagal. Opozicija ni priznala volilnega izida in po vsej državi so izbruhnili nasilni nemiri.

Čeprav je imela Gvineja pod desetletno vladavino Condeja stabilno gospodarsko rast, pretežno po zaslugi boksita, železove rude, zlata in diamantov, pa je imelo prebivalstvo od tega le malo koristi. Conde se je tudi spopadal s kritikami, da njegova vlada uporablja restriktivno kazensko zakonodajo za utišanje nasprotnikov.