Volitve naj bi tlakovale pot Gvineje v civilno družbo po desetletjih vojaške nadvlade in civilne diktature. Leta 2008 je poveljnik Musa Dadis Kamara, potem ko je v 75. letu umrl predsednik Lansana Konte, ki je državo vodil 25 let, oblast v Gvineji prevzel s krvavim državnim udarom.

Čez približno leto dni je bil Kamara hudo ranjen v strelskem napadu, ki ga je izvedel njegov pribočnik. Oblast je takrat prevzel trenutni vodja vojaške hunte, general Sekuba Konate, ter ustanovil prehodno civilno vlado. Ta je državo pripeljala do prvih svobodnih volitev.

Opazovalci napovedujejo visoko volilno udeležbo, saj si prebivalci želijo končati pol stoletja zaporednih civilnih in vojaških diktatur. Opozarjajo pa na možnost izbruha nemirov, če se kateri izmed poražencev ne bo mogel sprijazniti z izidom volitev. Okoli 8.000 volišč sicer varuje 16.000 pripadnikov varnostnih sil.

K mirni izvedbi volitev je Gvinejce pozval tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun. Oblasti naj zagotovijo "mirne in verodostojne" volitve, njihov rezultat pa naj bo "vlada, ki v celoti odraža voljo Gvinejcev", je dejal.