Vrednost delnic manjše naftne družbe Tullow Oil je v nekaj dneh nekajkrat poskočila in kljub gospodarski krizi večkrat presegla najvišjo vrednost od začetka kotizacije leta 1989. Čeprav manj znana, je družba dejavna v 22 državah na 4 celinah, njena tržna vrednost pa je ta čas kar 11 milijard evrov. Polja, o katerih poročamo, naj bi bila največja v zahodni Afriki. Računajo, da gre za 600 milijonov skoraj 159-litrskih sodčkov. Družba je že pred tem naletela na znatna nahajališča v Gani, Liberiji in Angoli. V Ugandi deloma že črpajo s 26 naftnih polj, katerih površino so ocenili na 700 milijonov skoraj 159-litrskih sodčkov.

Afrika vedno pomembnejši vir morebitnih nahajališč
To se dogaja v trenutku, ko naftna polja v Savdski Arabiji, Mehiki in na Kitajskem vidno usihajo in se je iskanje preostale nafte in plina razširilo na globine morja ter na morebitna nahajališča na drugih celinah. Pri tem postaja Afrika čedalje pomembnejša, vendar so z novimi nahajališči povezani visoki stroški prevoza in gradnje nove infrastrukture. Sudan načrpa dnevno le 490.000 skoraj 159-litrskih sodčkov, čeprav so rezerve velikanske, a je prevoz predrag, vložek v infrastrukturo pa je upravičen le ob zagotovljenih cenah. V Ugandi bi jih lahko na dan načrpali do 150.000, a bi se gradnja 1.800 km dolgega naftovoda do primernega pristanišča (Mombase v Keniji), ki bi zahtevala vsaj 1,5 milijarde dolarjev vložka, izplačala le pri ceni nad 80 dolarjev za skoraj 159-litrski sod. Poznavalci računajo, da bosta pomanjkanje nafte in povečanje povpraševanja kljub temu že kmalu sprožila velikanske naložbe.

V Gani so prepričani, da bodo od prodaje nafte že kmalu imeli 20-odstotno letno rast narodnega dohodka in da bo država, ki je do zdaj večinoma živela od razvojne pomoči, že v prvih petih letih črpanja zaslužila po 15 milijard dolarjev na leto.

Zaslužek od nafte skopnel
Naftno mrzlico v Afriki pa kali dvom, ali bodo sanjski prihodki od nafte in plina res zagotovili razcvet številnih revnih držav. Primer Nigerije, ki je za Angolo druga največja pridelovalka nafte, je zgovoren – v državi je v zadnjih letih skopnelo kar 400 milijard dolarjev naftnega iztržka. Poniknili so na zasebne račune v tujino. Podobna je usoda prihodkov v Brazzavillu, Gabonu, Ekvatorialni Gvineji, Čadu in deloma v Angoli.

Mednarodne ustanove si prizadevajo, da bi te države prepričale o norveškem modelu - nalaganje v sklade za prihodnost. S tem bi zagotovili trajnejše blagostanje prebivalcev.