Udeleženci kriznega srečanja, ki ga je v Rimu organizirala Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO), so opozorili, da lakota v državah severovzhodne Afrike zahteva takojšnje ukrepe, sicer bo postala humanitarna katastrofa. Prehransko krizo so povzročile suša, vojne in visoke cene hrane.

Šest držav v središču krize
Srečanje je FAO organiziral na pobudo Francije, ki trenutno predseduje skupini G20. Pariz je napovedal, da se bodo države donatorke sredstev za pomoč Afriškemu rogu glede nadaljnjih korakov v sredo sešle v Nairobiju. Francoski minister za kmetijstvo Bruno Le Maitre je poudaril, da je zaradi vse slabših razmer na Afriškem rogu nujno "implementirati načrt ukrepov proti nestanovitnosti cen živil in razvoja kmetijstva, ki so ga sprejeli kmetijski ministri držav skupine G20 23. junija v Parizu".

Udeleženci srečanja v Rimu so se strinjali, da bodo protikrizne ukrepe izvajale vlade držav, ki jih je prizadela suša - Somalije, Etiopije, Kenije, Džibutija, Sudana in Ugande. Poudarili so tudi, da še obstaja možnost za rešitev krize.

ZN je do zdaj za pomoč državam Afriškega roga prejel približno 700 milijonov evrov, vendar bi za sanacijo posledic suše na Afriškem rogu do konca leta potreboval še najmanj toliko. Približno 345 milijonov evrov pomoči je že obljubila Svetovna banka, večinoma v obliki dolgoročnih projektov za pomoč živinorejcem, približno devet milijonov pa v obliki takojšnje pomoči.

Hrana začenja prihajati
Pomoč bo program ZN-a za hrano (WFP) na ogrožena območja začel dostavljati nemudoma. Po napovedih bo WFP v torek v Mogadiš, na vzhod Etiopije in v severno Kenijo na meji s Somalijo poslal prve pošiljke hrane. Posebno pomoč bo treba nuditi živinorejcem in poljedelcem, saj ti "za regijo pomenijo dinamičen in vzdržen sistem preživetja".

Srečanja se je udeležila tudi vodja nevladne organizacije Oxfam Barbara Stocking, ki je k pomoči stradajočim državam še enkrat pozvala mednarodno skupnost. "Svetovni voditelji nimajo opravičila, da se ne bi odzvali velikodušno. Ne more obstajati nobena težava, ki bi bila bolj neodložljiva in nujna, kot so milijoni ljudi, ki se v tem delu Afrike spogledujejo s smrtjo zaradi lakote. To se ne bi smelo dogajati," je poudarila in dodala: "Seveda moramo reševati življenja že danes, a ljudem moramo zagotoviti tudi prihodnost. Predvsem moramo vzpostaviti globalen prehranski sistem, ki bi vsakomur ponujal dovolj hrane".