Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je prepričana, da bodo tokratni ukrepi "najpomembnejše sankcije, ki jih je bil Iran kdaj koli deležen". predsednik ZDA Barack Obama pa je dejal, da so sankcije jasno sporočilo Iranu, da preneha s proizvodnjo jedrskega orožja. Do zdaj je Varnostni svet Združenih narodov (ZN) sprejel tri ukrepe proti Teheranu, med katerimi so bili: blokada trgovanja z "občutljivim jedrskim materialom", zamrznitev finančnega premoženja držav, ki sodelujejo z Iranom pri njegovih jedrskih dejavnostih, prepoved trgovine z orožjem in spodbujanje preiskav iranskih bank.

Omejitve naj bi po resoluciji o Iranu razširili še na:
- prepoved prodaje orožja Iranu z vključitvijo osmih kategorij težkega orožja, med drugim bojnih helikopterjev in ladij,
- s pozivom državam, da pregledajo ves sumljiv tovor, ki je namenjen v ali iz Irana, vključno s pristanišči in letališči,
- s pozivom državam, da blokirajo finančne transakcije in prepovedo odpiranja predstavništev iranskih bank v tujini, če obstaja sum, da banke financirajo jedrski ali raketni program,
- širitev seznama posameznikov in podjetij, ki jim bodo zamrznili premoženje in prepovedali potovanje; prepovedana naj bi bila tudi iranska vlaganja v rudnike urana v tujini.

ZDA: Dogovor Irana, Turčije in Brazilije je bil "rahlo prepozen"
Iranski premier Mahmud Ahmadinedžad je že dejal, da ne bo privolil v nova pogajanja o jedrskem programu, če bo Varnostni svet ZN-a sprejel še ostrejše ukrepe. Ob tem je dejal, da se takega dogovora, kot so ga sklenili Iran, Turčija in Brazilija, ne bo več ponovil. Naj spomnimo, Iran je maja privolil, da bo v Turčijo poslal 1.200 kilogramov nizkoobogatenega urana v zameno za jedrsko gorivo za reaktor v Teheranu, a, kot so dejali ZDA in nekateri zahodni zavezniki, je podpis dogovora prišel "malo prepozno", je zapisal britanski BBC. Čeprav Iran vztraja, da bogati uran le v miroljubne namene, in sicer za proizvodnjo energije, ZDA ne menijo tako.

Ahmadinedžad je v Carigradu dejal, da bodo s sprejemom resolucije na izgubi predvsem "predsednik Barack Obama in ljudje v ZDA", Rusijo pa je posvaril, da naj pazi, "da ne bo končala v družbi sovražnikov iranskega ljudstva". Rusija je v preteklosti nasprotovala sankcijam proti Iranu.

Odzivi: Iran sprejetje resolucije označil kot napačen ukrep
Francija je po sprejetju resolucije o Iranu dejala, da ima Iran še vedno odprta vrata za nova pogajanja. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je resolucijo označil kot odziv na iransko jedrsko orožje, kljub temu pa vidi, da je rešitev mogoča na diplomatski način. Rusija je v odzivu dejala, da je gradnja jedrskega objekta v Bušerju, ki jo financira ravno Rusija, pravica Irana, da jedrsko energijo uporablja v miroljubne namene. V govoru pred Varnostnim svetom ZN-a je ruski predstavnik Vitaly Churkin dejal, da je bila sankcije "vsiljen ukrep, pri njeni izvedbi pa bo potrebna pazljivost." Rusijia pa je resolucijo kljub temu sprejela, saj naj bi se s tem izognili morebitni uporabi sile. Kitajska je sprejetje ukrepov pojasnila kot korak k temu, da bi Iran le sprevidel in se vrnil za pogajalsko mizo in izpolnil zahteve ZN-a.

Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparast je resolucijo označil kot "napačen ukrep, ki ni bil konstruktiven, da bi z njim rešili jedrsko vprašanje". "Položaj je le še bolj zapleten." Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa je dejal, da resolucija "nima vrednosti in bi jo bilo treba zavreči v smeti kot uporabljen robec."