Ob posredovanju brazilskega predsednika Lule da Silve in turškega premierja Tayyipa Erdogana je Teheran v ponedeljek privolil v dogovor, ki predvideva, da bo Iran v Turčijo poslal 1.200 kilogramov nizkoobogatenega urana, v zameno pa bo dobil jedrsko gorivo za svoj reaktor.

Kljub dogovoru je Iran jasno povedal, da doma ne namerava ustaviti procesa bogatenja urana. Tayyip je dan po podpisu dogovora sosednjemu Iranu poslal jasno sporočilo, da se mora držati pogojev dogovora in v Turčijo v roku enega meseca poslati uran.

Zahodne sile podpisani dogovor ni povsem prepričal in so sporočile, da ta ne bo dovolj za odpravo nezaupanja, ki ga sproža iranski jedrski program. Izrael, ki zase v iranskih jedrskih ambicijah vidi največjo grožnjo, meni, da je dogovor le odvračanje pozornosti mednarodne skupnosti.

Jasno sporočilo Iranu
Stalne članice Varnostnega sveta, med njimi tudi do zdaj zadržani Rusija in Kitajska, so se po besedah ameriške državne sekretarke Hillary Clinton dogovorile o osnutku resolucije za nov, že četrti, sveženj sankcij proti Iranu.

Clintonova je dogovor o sankcijah označila za jasno sporočilo, kaj pričakujejo od Irana in še dejala, da imajo v Washingtonu še veliko vprašanj glede dogovora o zamenjavi urana za jedrsko gorivo.

ZDA in njene zaveznice so prepričane, da je iranski jedrski program le krinka za razvoj jedrskega orožja, a v Teheranu to odločno zanikajo in zatrjujejo, da gre za miroljuben program, ki je namenjen proizvodnji električne energije in za medicinske raziskave.