Iran, Turčija in Brazilija so podpisali dogovor, da bo Iran v Turčijo poslal 1.200 kilogramov nizko obogatenega urana v zameno za jedrsko gorivo za reaktor v Teheranu. Dogovor so podpisali zunanji ministri držav, pri podpisu pa so bili tudi iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva in turški premier Recep Tayyip Erdogan.

"Turčija bo kraj, kjer bomo hranili naš 3,5-odstotni (nizko obogateni) uran," je povedal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Ramin Mehmanparsat. Povedal je še, da bo Iran v Turčijo poslal 1.200 kilogramov nizko obogatenega urana, od tam pa bo dobil 120 kilogramov 20-odstotno obogatenega urana. Teheran naj bi Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) o dogovoru obvestil v tednu dni, bogatenje urana pa naj bi nato nadzorovala Iran in IAEA. Ob tem je predstavnik dodal, da po podpisu dogovora ni nobene potrebe za nove sankcije proti Iranu.

Kasneje je Teheran sporočil, da bo še naprej nadaljeval bogatenje 20-odstotnega urana. "Med dogovorom o izmenjavi in našimi obogatitvenimi dejavnostmi ni nobene povezave. Nadaljevali bomo bogatenje 20-odstotnega urana," je napovedal vodja iranske atomske organizacije Akbar Salehi.

Se bo Teheran z dogovorom izognil sankcijam?
"Dogovor dokazuje, da je Teheran pripravljen na konstruktivno sodelovanje, zato ne vidim nikakršne osnove za nove sankcije in pritiske," je povedal turški zunanji minister Ahmer Davutoglu in dodal, da sta Turčija in Brazilija, ki sta trenutni nestalni članici Varnostnega sveta, zagotovili, da bo nizkoobogateni uran ostal v Turčiji. Če bo dogovor sprejela tudi mednarodna skupnost, naj bi Iran svoj uran v Turčijo dostavil v mesecu dni.

Iran je podoben dogovor, da bi nizko obogateni uran prepeljal v Rusijo in Francijo, sklenil že lani oktobra, a je pozneje odstopil od dogovora zaradi nekaterih zanje nesprejemljivih pogojev. Ker je Iran ves čas bogatil uran, so številni strokovnjaki prepričani, da so njihove zaloge nizko obogatenega urana veliko večje kot 1.200 kilogramov, kot so jih imeli lani.

Zahodne države, predvsem ZDA, se bojijo, da bo Iran sestavil jedrsko bombo, zato pozivajo k ostrejšim sankcijam proti državi. Teheran ob tem vztrajno zatrjuje, da urana ne bogati za jedrsko orožje, ampak v povsem miroljubne namene, a se boji sankcij mednarodne skupnosti. V zadnjem času je tako Iran okrepil svoja diplomatska prizadevanja, da bi ustavil dodatne sankcije, saj je iranski zunanji minister odpotoval v vseh 15 držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov.

Ahmadinedžad: Čas je za odkrite pogovore
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je ob tej priložnosti svetovne voditelje pozval k novemu krogu pogajanj o spornem iranskem jedrskem programu. Po njegovem mnenju je prišel čas za "pogovore z Iranom, ki temeljijo na odkritosti, pravičnosti in medsebojnem spoštovanju".

Nekateri tuji mediji pišejo, da bi lahko dogovor med trojico prejel blagoslov Združenih narodov in tako odvrnil nove napovedane sankcije te mednarodne organizacije, a je Velika Britanija že sporočila, da se morajo pogajanja o novem krogu sankcij zoper islamsko državo nadaljevati, dokler ne dokaže, da ima miroljubne namene.

Na dogovor se je že odzval Izrael, ki je Iran obtožil manipulacije s Turčijo in Brazilijo, da bi tako ustavil nadaljnje sankcije. ZDA še naprej ostajajo zaskrbljene zaradi iranskega jedrskega programa. Bela hiša je sporočila, da ostaja predana diplomatski rešitvi jedrskega spora. Previdna je tudi Rusija, ki je dogovor med Iranom in turčijo pozdravila, a dodala, da so potrebna nadaljnja pogajanja. Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bi lahko dogovor povečal zaupanje mednarodne skupnosti v Teheran, a ne bo rešilo problemov glede iranskega jedrskega programa. Ob tem je tiskovni predstavnik ministrstva povedal, da hoče Francija videti dogovor, preden bo sodila o njegovi vsebini.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je dejal, da bi moral Iran mednarodno skupnost pomiriti glede svojega jedrskega programa, zaradi katerega je EU "zelo zaskrbljen". Zunanja predstavnica EU-ja Catherine Ashton je prepričana, da dogovor ne odpravlja vseh skrbi v zvezi z jedrskim programom, da pa je "korak v pravo smer".