Za zmago se potegujejo zdajšnji predsednik Mahmud Ahmadinedžad, nekdanji zmerni premier Mir Hosein Musavi, klerik Mehdi Karubi in nekdanji vodja revolucionarne garde Mohsen Rezai. Na zadnjih shodih, ki bodo potekali danes, Ahmadinedžad in Musavi, ki sta najbolj resna kandidata za zmago, pričakujeta največ privržencev.

Obtožbi o korupciji sledila obtožba o lažeh
Pretekli teden so Iranci opazovali zelo razvneto besedno soočenje med Ahmadinedžadom in Musavijem, sicer nekdanjim premierjem, v katerem je skušal prvi drugega povezati z Rafsandžanijem in še z enim nekdanjim predsednikom Mohamadom Hatamijem, čigar vlado je Ahmadinedžad označil za koruptivno. V pismu Hameneju je Rafsandžani zapisal, da je bilo več deset milijonov Irancev priča zavajajočim izjavam in lažem. Hamenej, ki je predtem sicer podprl Ahmadinedžada, je bil do predsednika in njegovih izjav v omenjenem soočenju kritičen. Kot najvišji verski voditelj je Hamenej najvplivnejša oseba v državi, ki presega politično sfero. Tudi 14 visokih klerikov iz svetega mesta Kom je izrazilo globoko zaskrbljenost in obžalovanje, da je bil v soočenju omadeževan ugled Irana. "Obtoževati nekoga, ki ni na soočenju in ki se ne more braniti, je v nasprotju z našo vero." Pri tem so imeli v mislih to, da Rafsandžanija na soočenju sploh ni bilo.

Besedni izbruh je sicer sovpadel z drugim dnevom shodov, ki so jih organizirali privrženci največjega Ahmadinedžadovega nasprotnika Mirja Hoseinija Musavija. Podporniki Musavija, med njimi je večina mlajših državljanov, tudi veliko žensk, so drugi dan shoda vzklikali gesla proti Ahmadinedžadu, in nekateri analitiki so že potegnili vzporednico z dogajanjem v Iranu pred islamsko revolucijo leta 1979. Prejšnje shode so v zadnjem trenutku odpovedali, ker so oblasti v zadnjem trenutku umaknile dovoljenje ali pa je zmanjkalo elektrike, kot se je to zgodilo v nedeljo.

Kot rečeno, je četrti kandidat,, ki se bo podal v boj proti Ahmadinedžadu, reformistični klerik Mehdi Karubi, ki je zavrnil namigovanja, da se bo umaknil iz bitke, da bi tako povečal možnosti Musavija. "Mislite, da prihajam iz puščave in da nimam pojma o številkah?" je Karubi povzdignil glas v sobotnem soočenju z Ahmadinedžaom, na katerem je ta, ponosen kot petelin, poročajo mediji, "zrecitiral", kako uspešno vodi iransko gospodarstvo, in ob tem mahal z grafi.

Kazalniki ničkaj spodbudni
IMF-ove projekcije za leto 2009 Iranu napovedujejo 3,2-odstotno gospodarsko rast, potem ko je bila lani 4,5-odstotna, leta 2007 pa osemodstotna. Nezaposlenost je bila pred štirimi leti 10,5-odstotna, zdaj pa je 17-odstotna. "Težava je, da se je Ahmadinedžad osredotočil na razdelitev bogastva, in to, kar potrebujemo zdaj, je ustvariti bogastvo," je predsednikova dejanja ocenil Leylaz. Če upoštevamo to, da ima Iran zelo mlado populacijo, potrebuje višjo gospodarsko rast in več delovnih mest. Ahmadinedžad je s povišanjem pokonin in plač vladnih uradnikov poskrbel za večjo podporo med revnimi in nižjimi sloji, prav tako pa je uvedel tudi posojila z nizkimi obrestmi za mladoporočence in podjetnike.

Ksenja Tratnik (povzeto po BBC-ju, Al Džaziri, Guardianu in New York Timesu)