Nevladna organizacija Amnesty International vsako leto objavi letno oceno razmer na področju človekovih pravic po svetu, letos so pregledali stanje v 160 državah sveta. Za leto 2014 je organizacija posebej izpostavila eno najhujših begunskih kriz v zgodovini, ki je nastala kot posledica nesposobnosti mednarodne skupnosti spoprijeti se s spremenjeno naravo spopadov.

"Leto 2014 je bilo katastrofalno za milijone, ki so bili ujeti v nasilje. Svetovni odziv na spopade ter zlorabe držav in oboroženih skupin je bil sramoten in neučinkovit," je povedal generalni sekretar organizacije Al Salil Shetty. Mednarodna skupnost je lani po njegovih besedah razočarala, saj so ljudje trpeli porast napadov in zatiranja, ona pa ni bila uspešna pri iskanju rešitev za najbolj pereča vprašanja.

"Združeni narodi so bili pred 70 leti ustanovljeni, da se nam nikoli več ne bi bilo treba spoprijeti z grozodejstvi, pretrpljenimi v drugi svetovni vojni. Trenutno pa smo priča množičnemu nasilju in izjemno veliki begunski krizi, ki jo to nasilje povzroča. Svet je izjemno neuspešen pri iskanju delujoče rešitve za najbolj pereče potrebe našega časa," je še povedal Shetty.

Stalne članice VS-ja naj se odpovejo vetu v primeru množičnih grozodejstev
AI je tako mednarodno skupnost in svetovne voditelje pozval k vsesplošnemu ukrepanju, da bi se spoprijeli s spremenjeno naravo spopadov ter zaščitili civiliste pred grozljivim nasiljem držav in oboroženih skupin. Poleg tega je organizacija stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov pozvala, naj se odpovedo pravici do veta, ko gre za vprašanja genocida in drugih množičnih grozodejstev, saj lahko le tako Svetovni organizaciji dajo več možnosti za ukrepanje za zaščito civilistov. "Vlade se morajo nehati pretvarjati, da zaščita civilistov ni v njihovi moči, in se drugače lotiti odzivanja na krize," so poudarili.

Organizacija tudi v napovedih za prihodnje leto opozarja, da se bodo razmere, če svetovni voditelji ne bodo ukrepali, še poslabševale. Vse več civilistov bo namreč prisiljenih živeti pod nadzorom oboroženih skupin, begunska kriza se bo z vse več razseljenimi ljudmi zaostrila, grožnje svobodi izražanja in druge kršitve pa se bodo okrepile. AI še posebej skrbi krepitev nedržavnih oboroženih skupin, kot je skrajna sunitska skupina Islamska država, saj so omenjene skupine lani zagrešile zlorabe v najmanj 35 državah.

"Države naj podpišejo pogodbo o nadzoru trgovine z orožjem"
Amnesty International je ob tem še posebej pozval vse države, vključno z ZDA, Kitajsko, Kanado, Indijo, Izraelom in Rusijo, naj ratificirajo mednarodno pogodbo o nadzoru trgovine z orožjem ali naj pristopijo k njej ter jo tudi spoštujejo. "V letu 2014 so bile v Irak, Izrael, Južni Sudan in Sirijo dostavljene ogromne pošiljke orožja kljub zelo veliki verjetnosti, da se bo to orožje uporabilo proti civilnemu prebivalstvu, ujetemu v vojno. Ko je Islamska država prevzela nadzor nad velikim delom Iraka, je našla velike zaloge orožja, morala si je le postreči. Takoj je treba ustaviti neodgovoren pretok orožja kršilcem človekovih pravic," opozarja AI.

Ob tem se AI zavzema tudi za dodatno omejitev uporabe eksplozivnega orožja oz. naprav, ki jih ni mogoče natančno usmeriti, in imajo na poseljenih območjih velike negativne posledice. "Nadaljnje omejitve pri uporabi eksplozivnega orožja, s katerim ni mogoče natančno meriti ali ki ima posledice na širokem območju poseljenih ozemelj, bi lahko rešile na tisoče življenj v nedavnih spopadih, vključno v Izraelu, Gazi in Ukrajini. Mednarodna skupnost lahko in mora narediti več za zaščito civilistov, katerih domovi so postali prva bojna črta za vojskujoče se strani,« je povedala Anna Neistat, višja direktorica za raziskave pri AI-ju.

Za konec je Amnesty International vlade v svojem poročilu pozval, naj zagotovijo, da njihovi odzivi na varnostne grožnje ne bodo spodkopavali temeljnih človekovih pravic ali še bolj podžigali nasilja. "Voditelji imajo moč, da zmanjšajo trpljenje milijonov ljudi, tako da se zavežejo na politični ravni in tudi finančno k pomoči in zaščiti tistih, ki bežijo pred nevarnostmi," so zapisali v poročilu.

Slovenija: izbrisani, Romi in pregon novinarjev
Amnesty International je v poročilu posebej obravnaval tudi Slovenijo, kjer so ugotovili kršitve človekovih pravic izbrisanih, Romov in svobode izražanja. Glede izbrisanih so bili lani pomembni predvsem razreševanje položaja izbrisane družine Berisha, objava drugega dela sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić proti Sloveniji, ki je določila materialno škodo izbrisanim, in uveljavitev domače odškodninske sheme, po kateri je odškodnina 50 evrov mesečno. Ta je nižja od tiste, ki jih je pritožnikom prisodilo sodišče (okoli 230 evrov). Še vedno pa ostaja skrb vzbujajoče dejstvo, da okoli polovica od več kot 25.600 izbrisanih nima urejenega pravnega statusa v Sloveniji, s tem tudi nima dostopa do odškodnine. Manjkajo tudi številni drugi ukrepi, ki bi zagotovili celovito popravo krivic.

Pravna neurejenost se po mnenju AI-ja kaže tudi na primeru romskega naselja Dobruška vas v občini Škocjan, saj je občina na tem območju predvidela gradnjo čistilne naprave in gospodarskega območja, a niso upoštevali dejstva, da tam živi okoli 250 ljudi. Projekt za prebivalce ni predvidel alternativne nastanitve ali odškodnine. Eno od prizadevanj slovenskega Amnesty Internationala še vedno ostaja tudi dostop do vode, saj številni Romi v romskih naseljih še vedno živijo brez dostopa do vode ali druge osnovne infrastrukture.

Posebej so izpostavili tudi sodne postopke zoper štiri novinarje zaradi objave informacij, ki jih država označuje za tajne. Pri tem se je pokazala pomanjkljivost obstoječega kazenskega zakonika, ki novinarjev ne izvzema od kazenskega pregona za objavo informacij v javnem interesu. Direktorica Amnesty International Slovenije Nataša Posel je ob tem izrazila zadovoljstvo, da je pravosodno ministrstvo to prepoznalo in pripravlja predlog sprememb.

Slovenija ne sprejme sistemskih ukrepov za varstvo človekovih pravic
Poselova je ob tem poudarila, da slovenskim oblastem pogosto ne uspe sprejeti učinkovitih sistemskih ukrepov z upoštevanjem načel varovanja človekovih pravic in povedala, da je v Sloveniji prihajalo tudi do drugih kršitev predvsem ekonomskih in socialnih človekovih pravic, na katere so vplivali kriza in z njo povezani varčevalni ukrepi. Tudi primer Deskle, kjer je šola popolnoma zatajila pri ukrepanju zoper šikaniranje in nasilje nad 10-letnim dečkom iz manjšinske etnične skupine, je AI izpostavil kot sistemsko pomanjkljivost.

Po prepričanju Amnesty International Slovenije bo država morala nekaj narediti tudi na področju varovanja pravic beguncev, saj izraža brezbrižnost do množice beguncev iz Sirije, ker ni ponudila niti enega mesta za premestitev teh ljudi iz okoliških držav.