Čeprav so bile storjene "napake" in sta družbi delno ravnali malomarno in neprevidno, pa "ni mogoče dokazati jasne vzročne povezave" med temi pomanjkljivostmi in letalsko nesrečo, je razsodilo sodišče.

Podjetji, ki sta bili obtoženi nenamernega uboja, sta vseskozi zanikali odgovornost za nesrečo in zahtevali oprostitev. Tudi tožilstvo je v sklepnih besedah poudarilo, da ne more zahtevati obsodilne sodbe.

Med branjem sodbe so sorodniki žrtev, ki so bili danes navzoči na sodišču, osupli vstali, nato pa spet sedli.

Zaslišanja v okviru postopka so bila osredotočena na vlogo okvare t. i. Pitotovih cevi, ki se uporabljajo za merjenje hitrosti letenja letal.

Air France in Airbus sta trdila, da naj bi bila nesreča posledica napake pilota. Odvetniki družin žrtev pa so trdili, da sta se podjetji zavedali težav s Pitotovo cevjo pred strmoglavljenjem in da piloti niso bili usposobljeni za obvladovanje izrednih razmer na tako visoki nadmorski višini.

Letalo Airbus A330 družbe Air France je 1. junija 2009 med neurjem izginilo z radarskih zaslonov na poti iz Ria de Janeira v Pariz. Strmoglavilo je v Atlantik, pri čemer je umrlo 216 potnikov in 12 članov posadke. Na krovu so bili ljudje 33 narodnosti, vključno z 72 Francozi in 58 Brazilci.

Strmoglavljenje letala AF 447 se je v zgodovino zapisalo kot najsmrtonosnejša nesreča v zgodovini Air Francea. Vzrok za strmoglavljenje je bil dolgo časa nejasen. Razbitine letala so iskali kar dve leti, šele maja 2011 pa so iz okoli 4000 metrov globine potegnili zadnja trupla in zapisovalnik podatkov o letu.

Zavlekla se je tudi pravna obravnava nesreče. Preiskovalni sodniki so leta 2019 odločili, da se primer proti največjemu francoskemu prevozniku in vodilnemu evropskemu proizvajalcu letal opusti, saj da podjetjema ni mogoče pripisati krivde za nesrečo.

Prizivno sodišče v Parizu pa je leta 2021 odločilo drugače in odredilo sojenje proti Air Franceu in Airbusu. Postopek je potekal od oktobra do začetka decembra lani.