Mošeja Al Nuri s poševnim minaretom je bila ena od osrednjih znamenitosti nekoč dvomilijonskega iraškega mesta, ki so ga sunitski skrajneži zavzeli v bliskoviti ofenzivi leta 2014.

Operacija za osvoboditev Mosula se je začela oktobra in pred nekaj dnevi prešla v sklepno fazo z boji v starem delu mesta, kjer tudi stoji mošeja. Kot poročajo iraške sile, so se njeni pripadniki mošeji približali na 50 metrov, ko so jo skrajneži razstrelili.

Islamska država je hitro zanikala odgovornost in sporočila, da je bila mošeja uničena v letalskem napadu ameriških sil, kar pa v Washingtonu in Bagdadu zanikajo.

"Naše sile so napredovale proti svojim tarčam daleč v starem mestu, in ko so se mošeji Al Nuri približale na 50 metrov, je IS zagrešil še en zgodovinski zločin in razstrelil mošejo Al Nuri," je sporočil iraški poveljnik ofenzive na Mosul Abdulamir Jarala.

Iraški premier Hajder Al Abadi je dejal, da gre pri uničenju mošeje za "uradno razglasitev poraza" džihadistov.

Visoki poveljnik ameriških sil v Iraku Joseph Martin je dejal, da so skrajneži uničili enega od največjih zakladov Mosula in Iraka. "To je zločin proti prebivalcem Mosula in Iraka ter razlog, zakaj je treba uničiti to brutalno organizacijo," je dejal.

Unesco obsoja uničenje minareta
Uničenje slavnega mosulskega minareta je obsodila tudi Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Generalna direktorica Irina Bokova je dejala, da je zadnje dejanje "še poglobilo rane družbe, ki jo je že tako prizadela še ne videna humanitarna tragedija". Pozvala je k "takojšnji in okrepljeni mednarodni mobilizaciji".

Unesco je po njenih besedah pripravljen pomagati in podpreti obnovitev kulturne dediščine, ko bo to mogoče. Organizacija je začela varovati minaret že leta 2012, a so morali zaradi konflikta ustaviti vsa dela. Pojasnila je, da so že opravili obsežno študijo za konzervacijo objekta, ki bo verjetno uporabna v prihodnje.

Le še 300 džihadistov v Mosulu
Mošeja je bila stara več kot 800 let in je le še ena v nizu kulturnozgodovinskih spomenikov, ki so ga sunitski skrajneži uničili v zadnjih letih na osvojenih delih Iraka in Sirije. Vodja Islamske države se je v njej prvič in zadnjič pojavil v javnosti, ko se je po osvojitvi Mosula razglasil za voditelja vseh muslimanov na svetu.

V nedeljo so iraške sile ob podpori koalicijskih zračnih sil oznanile zadnje poglavje v bojih za osvoboditev Mosula, kjer so džihadisti stisnjeni samo še v starem delu mesta. Po nekaterih podatkih naj bi bilo v mestu le še okoli 300 pripadnikov Islamske države, medtem ko jih je bilo oktobra lani ob začetku ofenzive skoraj 6.000.

Združeni narodi predvidevajo, da džihadisti v mestu zadržujejo še okoli 100.000 civilistov, ki jih uporabljajo kot živi ščit.

Al Bagdadi je ob začetku ofenzive iraških sil obrambo mesta prepustil lokalnim poveljnikom, medtem ko naj bi se trenutno skrival nekje ob meji med Irakom in Sirijo, kjer ozemlje še nadzoruje Islamska država.