Kot je še dejal Al Asad, je v predlog privolil zaradi ruske pobude, in ne ameriških groženj z vojaškim napadom. Sirska vlada je tako pri Združenih narodih danes že vložila dokumente, potrebne za pristop h konvenciji o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju. "V zadnjih urah smo prejeli dokument sirske vlade, ki ga prevajamo," je povedal tiskovni predstavnik ZN-a Farhan Haq.

Nasprotniki vlade pa predlog zavračajo. "Razglašamo odločno zavrnitev ruske pobude, da bi kemično orožje prišlo pod mednarodno skrbništvo," je v videosporočilu dejal Salim Idris, vodja uporniškega Vrhovnega vojaškega sveta. Dodal je, da mora Al Asad kazensko odgovarjati, ker je pred kratkim prvič priznal, da država v resnici ima zaloge kemičnega orožja. "Mednarodna skupnost se ne sme zadovoljiti z uničenjem tega orožja, ampak bi morala krivca spraviti pred Mednarodno kazensko sodišče."

Stalne članice VS-ja brez dogovora
Ponoči so se o vprašanju sirskega kemičnega orožja pogovarjali tudi veleposlaniki stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov - Velike Britanije, Kitajske, Francije, Rusije in ZDA, a niso dosegli dogovora. Francija, Velika Britanija in ZDA se zavzemajo za resolucijo, ki bi predvidevala "izredno resne" posledice, če režim v Damasku ne bi izročil kemičnega orožja.

Kot predvideva predlog resolucije, ki ga je pripravila Francija, bi imel Damask 15 dni časa, da pove, kje je njegovo kemično orožje. Za neizpolnitev zavez pa predvideva sankcije v okviru 7. poglavja Ustanovne listine ZN-a, ki omogoča morebitne vojaške ukrepe. Francija je sicer edina evropska država, ki je do zdaj izrazila pripravljenost sodelovati v morebitnem vojaškem posredovanju ZDA v Siriji. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je kot nesprejemljivo označil že morebitno sprejetje resolucije, v kateri bi za napad s kemičnim orožjem 21. avgusta v predmestju Damaska okrivili sirski režim. Rusija tudi nasprotuje vključitvi 7. poglavja Ustanovne listine ZN-a.

Ruski predsednik Vladimir Putin pa je v New Yorku Timesu objavil članek z naslovom Prošnja za previdnost iz Rusije (A Plea for Caution from Russia), v katerem se je obrnil neposredno na Američane. Zapisal je, da ni nobenega dvoma, da je bilo v sirskem konfliktu uporabljeno kemično orožje, "a obstaja mnogo razlogov, da verjamemo, da ga ni uporabila sirska vojska, ampak opozicijske sile, da bi sprožile posredovanje svojih bogatih zahodnih podpornikov, ki držijo skupaj s fundamentalisti".

Američane in njihovega voditelja je pozval k izogibanju uporabe sile, namesto tega naj se vrnejo "na pot civiliziranih diplomatskih in političnih dogovorov" o Siriji. Washington je ob tem pozval, naj spoštuje mednarodno pravo in ne deluje brez odobritve Varnostnega sveta Združenih narodov.

Strokovnjaki menijo, da bi lahko njegovo pismo, ki je bilo objavljeno prav na obletnico terorističnih napadov v ZDA 11. septembra, precej razjezilo Obamovo administracijo, ki vztraja, da ima dokaze o tem, da je bil grozljiv kemični napad 21. avgusta, v katerem je umrlo 1.429 ljudi, delo režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada.

"Napad bi zatresel celotni Bližnji vzhod"
Putin je še zapisal, da bi morebitni ameriški napad na Al Asada zahteval veliko nedolžnih žrtev, konflikt pa razširil "mnogo dlje od meja Sirije". "Napad bi le povečal nasilje in sprožil nov val terorizma. Spodkopal bi multilateralna prizadevanja za rešitev iranskega jedrskega vprašanja in izraelsko-palestinskega spora, ob tem pa bi Bližnji vzhod in severna Afrika postali še bolj nemirni območji. Ameriški napad bi lahko iz ravnotežja vrgel celoten sistem mednarodnega prava in reda." Namesto uporabe sile morajo ZDA sprejeti ruski načrt, ki predvideva, da bo vse kemično orožje, nakopičeno v Siriji, prišlo pod mednarodni nadzor, je dodal.

Putin ni skoparil s kritikami na račun ZDA. Zapisal je, da je treba biti pozoren na to, da je za Washington vojaško posredovanje v notranje konflikte posameznih držav postalo "vsakdanjost". "Ali je to dolgoročni ameriški interes? Dvomim. Milijoni po vsem svetu Amerike ne vidijo kot modela demokracije, ampak državo, ki se zanaša na golo silo in ki skuša države k sodelovanju pritegniti z grožnjo 'ste z nami ali proti nam'."

"Odnos z Obamo raste"
Putin, najtrdnejši sirski zaveznik, je pismo končal s pozivom Obami: "Najino delovno in zasebno razmerje vse bolj raste. Pozdravljam vaše zanimanje, da se boste glede Sirije še naprej usklajevali z Rusijo. Oba si morava prizadevati za to, da bomo še naprej sodelovali pri tem konfliktu, kar sva se dogovorila tudi na zasedanju skupine G8 na Severnem Irskem."

Spomnimo, Obama je v sredo začasno zaustavil posredovanje v Siriji, Kremelj pa je Washingtonu že poslal načrt, s katerim bi sirsko kemično orožje prešlo pod mednarodni nadzor. Sirski predsednik Al Asad je ponudbo že sprejel, Obama pa je nato zaprosil kongres, naj odloži glasovanje o resoluciji za odobritev vojaškega posredovanja proti Siriji, saj obstaja možnost odstranitve kemičnega orožja iz Sirije brez uporabe sile.

Srečanje Kerry-Lavrov
V Ženevi se sestajata ameriški zunanji minister John Kerry in njegov ruski kolega Sergej Lavrov, ki razpravljata o ruskem predlogu predaje sirskega kemičnega orožja pod nadzor mednarodne skupnosti. Srečanje ministrov in njunih ekip bi se lahko po nekaterih navedbah zavleklo do sobote. Kerry nanj odhaja v spremstvu ekipe ameriških strokovnjakov za orožje, v Ženevi pa se bo srečal tudi s posebnim odposlancem Arabske lige za Sirijo Lakhdarjem Brahimijem.

Kerry je na srečanju dejal, da ZDA niso pripravljene verjeti zgolj sirskim besedam o odpovedi kemičnemu orožju. "Besede sirskega režima po naši presoji preprosto niso dovolj, zato smo prišli sem, da sodelujemo z Rusi," je dejal Kerry.

Washington sicer vztraja, da se mora Sirija soočiti s posledicami, če se ne bo držala obljube o odpovedi kemičnemu orožju. "To ni igra. Mora biti resnično," je dejal ameriški državni sekretar.

ZDA želi za Sirijo ostrejše pogoje
Kerry je še dejal, da bi morala Siriji po pristopu h Konvenciji o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju svoje zaloge kemičnega orožja razkriti prej kot v mesecu dni, kot je to običajno.

Lavrov je medtem poudaril, da bi bilo ameriško posredovanje proti Siriji "nepotrebno", če bo vlada predala kemično orožje. "Zaradi takšne rešitve problema je kakršen koli napad na Sirijo nepotreben in prepričan sem, da naši ameriški partnerji ... močno podpirajo miren način upravljanja kemičnega orožja v Siriji," je dejal Lavrov.

Obama je že ob potrditvi srečanja med zunanjima ministroma napovedal, da bo tudi sam nadaljeval pogovore s Putinom. Kljub temu ameriška vojska ostaja na položajih blizu Sirije, na vojaški napad pa je še naprej pripravljena tudi Francija.