Kot poroča Reuters, je sirski zunanji minister zatrdil, da je Sirija predstavnikom Rusije in drugih držav članic Združenih narodov pripravljena pokazati območja, kjer proizvaja kemično orožje.

Velika Britanija, Francija in ZDA so ves dan usklajevale besedilo resolucije o Siriji, o kateri naj bi države članice danes razpravljale na izrednem zasedanju. Izredno zasedanje pa je bilo potem odpovedano, potem ko je Rusija umaknila pobudo za zasedanje.

Sprejetje ruskega predloga naletelo na široko podporo
Odločitev Sirije, da sprejme ruski predlog o predaji nadzora nad kemičnim orožjem mednarodni skupnosti, je sprožila številne odzive. "Pozdravljamo in podpiramo predlog ruske strani," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Hong Lej, medtem ko je tiskovna predstavnica iranskega zunanjega ministrstva Marsief Afcham dejala, da Iran pozdravlja vsak predlog, ki je proti vojni in za mir. Dodala je, da si Iran želi regijo povsem brez orožja za množično uničenje. "Prizadevanja bi se morala osredotočiti tudi na kemično orožje v rokah sirskih uporniških skupin."

Zeleno luč za ruski predlog je prižgal tudi EU. "Pozdravljamo kakršen koli predlog za zmanjšanje nasilja v Siriji in da se nezakonito kemično orožje umakne iz obtoka," je povedal Michael Mann, tiskovni predstavnik visoke zunanjepolitične predstavnice EU-ja Catherine Ashton. "Pomembno je, da je ta predlog resen in da ga bodo spoštovale vse strani. Pripravljeni smo pomagati," je povedal Mann in še dodal, da si EU še vedno želi izvedbo mirovne konference za politično rešitev sirskega konflikta.

Podporo ruskemu predlogu je izrekla tudi Arabska liga. Njen generalni sekretar Nabil Al Arabi je danes novinarjem v Kairu povedal, da bo liga kmalu objavila uradno objavo o podpori ruskemu predlogu.

Kot je znano, se je sirski zunanji minister Valid Al Mualem v ponedeljek srečal z ruskim zunanjim ministrom Lavrovom, ki je Siriji predlagal pobudo glede kemičnega orožja. "Zvečer smo se dogovorili, da bomo rusko pobudo sprejeli," je po poročanju ruske agencije Interfax povedal sirski zunanji minister. Kot so sporočili iz spodnjega doma ruskega parlamenta, naj bi Sirija privolila v predlog, ker bi ta "uničil osnovo za ameriško vojaško posredovanje".

Rusija in Sirija naj dokažeta, da je predlog verodostojen
Na novico o sirskem sprejetju ruske pobude se je že odzval britanski premier David Cameron, ki je Rusijo in Sirijo pozval, naj dokažeta, da je ruski predlog verodostojen. "Ruska vlada in Asadov režim morata zdaj dokazati, da mislita resno in da je predlog resen in verodostojen," je sporočil Cameronov tiskovni predstavnik in ob tem dodal, da bosta morali državi odgovoriti na številna vprašanja.

Lavrov v sodelovanju s Kerryjem
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je svoj predlog, naj Sirija svoje kemično orožje da pod nadzor mednarodni skupnosti, oblikoval, potem ko je ameriški zunanji minister John Kerry na tiskovni konferenci v Londonu na vprašanje, ali obstaja kaj, kar bi ZDA odvrnilo od napada, dejal, da bi to bila le pripravljenost Sirije, da v tednu dni izroči vse svoje kemično orožje.

Lavrov je danes sporočil, da Rusija že oblikuje učinkovit in konkreten načrt, kako bi mednarodna skupnost nadzorovala sirsko kemično orožje, po njegovih besedah pa naj bi pri tem sodeloval tudi Damask. Povedal je še, da bo Rusija javnosti načrt predstavila kmalu, in dodal, da je njegov predlog nastal v tesnem sodelovanju z ZDA.

Po nastopu Obame se je oglasil francoski zunanji minister Laurent Fabius, ki je dejal, da Francija pripravlja resolucijo, ki jo bo predstavila v Varnostnem svetu Združenih narodov in kjer naj bi jasno opredelili, kako bi sirsko kemično orožje predali v nadzor mednarodni skupnosti in ga potem uničili. Fabius je ob tem dodal, da bi kršitev resolucije s sirske strani prinesla "resne posledice".

Ban takoj pograbil ruski predlog
Predlog Lavrova je naletel na dober odziv tudi v mednarodni skupnosti. Predlog je takoj pograbil generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je dejal, da razmišlja o pozivu Varnostnemu svetu, naj sprejme odločitev o mednarodnem nadzoru in uničenju sirskega kemičnega orožja. Sirska opozicija predlogu, pričakovano, ni naklonjena.

Medtem je ameriški predsednik Barack Obama svojo kampanjo in krepitev pritiska za odobritev vojaškega posredovanja v Siriji v ponedeljek zvečer še okrepil z nastopom na šestih največjih ameriških televizijskih mrežah. Javnost je presenetil, ko je omenil možnost diplomatske rešitve vprašanja, saj je dejal, da bi zadržal načrte za vojaško posredovanje v Siriji, če bi Sirija svoje kemično orožje dala pod mednarodni nadzor, in tako dopustil možnost politične rešitve za krizo v Siriji.

Obama je sicer prepričan, da je vsaj omejeno posredovanje v Siriji nujno potrebno, saj bi samo tako kaznovali sirskega predsednika Bašarja Al Asada zaradi uporabe kemičnega orožja in mu preprečili, da bi tak napad ponovil. "Želim zagotoviti, da se bodo spoštovale norme proti uporabi kemičnega orožja," je povedal Obama za televizijsko mrežo ABC in dodal, da je to v ameriškem nacionalnem interesu. "Če lahko to dosežemo na miren način, je to vsekakor moja prva izbira," je še dodal.

Obama: Ruski predlog je zanimiv in pozitiven
Ruski ponedeljkov predlog, naj Sirija svoje kemično orožje preda v nadzor mednarodni skupnosti in ga potem uniči ter se tako izogne ameriškemu posredovanju, je Obama označil za pozitivnega in s tem nakazal možnost odložitve vojaške akcije zoper sirski režim. Na vprašanje novinarke mreže ABC, ali bi napad na Sirijo odložil, če bi Asadov režim privolil v mednarodni nadzor svojega orožja, je Obama odgovoril: "Seveda, če bi se to zares zgodilo." A je ob tem dodal, da je skeptičen, da bo sirski režim v to privolil.

Obama je ob tem dodal, da do ruskega predloga, ki dopušča možnost, da krizo v Siriji rešijo na diplomatski način, brez ameriške grožnje z napadom sploh ne bi moglo priti. Zato vztraja, da grožnje z napadom ZDA ne bodo kar tako umaknile. "Brez verodostojne grožnje vojaškega pritiska ne bomo dosegli dogovora, ki bi ga rad videl," je povedal za televizijo CNN.

Več bo jasnega po večernem Obamovem nagovoru
Kot je iz New Yorka poročal RTV-jev dopisnik Edvard Žitnik, v ZDA ni analitika, ki bi si upal z gotovostjo trditi, ali je šlo pri Kerryjevem odgovoru za besedni spodrsljaj ali diplomacijo najvišje vrste. Ali bi bilo to res dovolj, da ZDA ustavijo svoje načrte za vojaško posredovanje v Siriji, pa bo znano že danes zvečer po ameriškem času, ko bo predsednik Obama po televiziji nagovoril Američane.

Podpora v kongresu ni dovolj visoka
Ameriški kongres je v ponedeljek začel razpravo o ameriškem vojaškem posredovanju v Siriji. Da je ruska diplomatska pobuda tudi v ZDA naletela na plodna tla, pa priča odločitev vodje demokratske večine v ameriškem senatu Harryja Reida, ki je prvo glasovanje o ameriški vojaški resoluciji, ki je bilo napovedano za ponedeljek, prestavil za nedoločen čas. Pojasnil je, da je glasovanje preložil zaradi mednarodnih razprav in da je to storil v dogovoru z Belo hišo.

Obama je v intervjuju za mrežo NBC priznal tudi, da bi lahko zaradi nizke podpore vojaškemu posredovanju izgubil boj za kongresno resolucijo o napadu na Sirijo, ni pa hotel povedati, kako bo ukrepal, če resolucije kongres ne bo izglasoval. Zadnja poročila ameriških medijev o podpori napadu v kongresu namreč pričajo, da več kot 230 od 433 članov predstavniškega doma posredovanju v Siriji ni naklonjenih, saj se bojijo, da bi lahko posredovanje državo potegnilo v novo dolgotrajno vojno in zanetilo nove spore in spopade v regiji. Tudi v senatu posredovanje podpira le tretjina senatorjev, tretjina jih je proti, tretjina pa še neodločenih.

Do odprtja nove vojaške fronte v Siriji pa je skeptična tudi ameriška javnost, saj po ponedeljkovi raziskavi agencije AP posredovanje podpira le približno 20 odstotkov Američanov. Tudi anketa televizijske mreže CNN ugotavlja, da vojaškega posredovanja ne podpira 63 odstotkov Američanov.