Po dveh letih in pol, 100 tisoč mrtvih v napadih s konvencionalnim in kemičnim orožjem, je zadnji dovolj pretresel ameriškega predsednika Obamo, da je napovedal povračilne ukrepe in govoril o vojaškem posredovanju.

To se po zadnji ruski pobudi še nekaj časa ne bo zgodilo, je pa dve leti in pol prepozno pripeljalo do obsežne diplomatske ofenzive, v katero se tako ali drugače vključujejo vsi glavni oblikovalci politike na Bližnjem vzhodu.

Poraz mednarodne skupnosti
Arabski novinar Sakr Al Makadi, ki je desetletje živel v Damasku, zdaj pa za vse pomembnejše medije komentira dogajanje okoli Sirije iz Londona, pravi, da je Obamo zadnji napad resnično pretresel in da je spoštovanje konvencije o neuporabi kemičnega orožja zanj sveto. Tako odločno retoriko o vojaškem posredovanju je po njegovem mnenju uporabil izključno zato, da je posvaril druge države, ki kemično orožje imajo, kakšne bodo posledice, če bi ga uporabile.

Al Makadi je tudi prepričan, da se ZDA ne želijo neposredno vplesti v še en bližnjevzhodni konflikt in da njihov cilj nikoli ni bil odstranitev Asada. "Ni logično, da Asad lahko uporablja konvencionalno orožje in pobije stotisoče ljudi, ko pa pride do kemičnega orožja, pa grozi s posledicami" utemeljuje svojo tezo.

Ameriška spodbuda
Tudi dopisnik TV Slovenija v ZDA Edvard Žitnik je prepričan, da se Obamova administracija ni nikoli zares pripravljala na posredovanje v Siriji in da jim je ruska pobuda še kako koristila. Zdi se torej, da je Bela hiša z agresivno retoriko, ki je povzročila razkol v mednarodni skupnosti, uspela mobilizirati mednarodno skupnost, tudi zaveznice sirskega režima, da s svojimi predlogi skuša umiriti Asada. Žal dve leti in pol prepozno.

Samozavesten Asad
Bašar Al Asad se obnaša, kot da je vse v najlepšem redu. Sirci pravijo, da je prepričan, da je zadnja trdnjava upora proti islamski grožnji in da mu je vseeno, če ga bodo imenovali za morilca ali klavca še desetletje, saj je prepričan, da bo čez 100 let veljal za junaka. Takšno stališče je v intervjuju za ameriški CBS potrdil tudi Asad, ki je na vprašanje, ali se počuti kot klavec lastnega naroda, odgovoril: "Zdravniku, ki pacientu odreže nogo, da ga reši pred gangreno, ne rečemo, da je klavec, ampak da je zdravnik. Hvaležni smo mu, ker je rešil življenje. Če se pojavi terorizem, nastopi vojna, v vojni pa so nedolžni ljudje vedno lahko žrtve vojne."

Neobstoj politične opozicije
Novinar Televizije Slovenija Erik Valenčič, ki je pred dobrim letom s sirskimi uporniki preživel dva tedna, pravi, da je v Siriji na stotine uporniških skupin, med katerimi vladajo ogromne ideološke razlike. Al Makadi, ki notranje razmere odlično pozna, pravi, da že potekajo boji tudi med njimi. "Prihaja do spopadov med enotami opozicije, med različnimi krili, med skupinami džihadistov, kot so Al Nusra in druge z Al Kaido povezane skupine, in posvetnimi skupinami, povezanimi s Svobodno sirsko vojsko. Opozicija se spopada med seboj, posebej na severu, kjer se bojujejo za vire in nadzor nad ozemljem. Nekateri bojevniki celo govorijo o "prihajajoči bitki". Pripravljajo se na vojno po padcu Al Asada," pravi Al Makadi. A Asad bo še nekaj časa skupna točka upora, potem pa bo država zdrsnila v popoln kaos, je prepričan naš sogovornik. Pravi, da Sirijo čaka dolgotrajna državljanska vojna, v kateri nihče ne more zmagati.