Obamo čaka naporen teden prepričevanja kongresnikov, da prižgejo zeleno luč za vojaško posredovanje v Siriji. Kongres se po poletnih počitnicah vrača na delo v ponedeljek, o resoluciji o Siriji pa bi lahko kongresniki glasovali že prihodnji teden. Nekateri vidni člani kongresa, tako senata kot predstavniškega doma, so že javno podprli vojaško operacijo v Siriji. Obama je že odpovedal za ponedeljek napovedan obisk v Kaliforniji, da se bo osredotočil na iskanje podpore za resolucijo, ki v Siriji predvideva "omejeno, ozko vojaško operacijo".
O Siriji so na neformalnem srečanju v Vilni razpravljali tudi zunanji ministri Evropske unije. Zasedanja se je udeležil tudi ameriški državni sekretar John Kerry, ki je ministrom predstavil dokaze, da je sirski režim odgovoren za napad 21. avgusta. Iskanje podpore za napad bo Kerry nadaljeval v Parizu. Po zasedanju je zunanji minister Karl Erjavec dejal, da so bili zunanji ministri EU-ja tokrat enotni, da se je uporaba kemičnega orožja zgodila, da so bile žrtve civilisti in da morajo odgovorni za to tudi odgovarjati pred Mednarodnim kazenskim sodiščem. Strinjali so se tudi, da bodo počakali na poročilo inšpektorjev Združenih narodov, ki bodo potrjevali uporabo kemičnega orožja, je še dodal Erjavec. Evropska visoka komisarka Catherine Ashton je po zasedanju dejala, da dostopni podatki predstavljajo močne dokaze, da je za avgustovski napad kriv sirski režim.
Ameriški senatorji so naklonjeni resoluciji, o kateri bodo začeli razpravljati v ponedeljek, v četrtek pa bi lahko tudi že glasovali. Na drugi strani pa so mnenja v predstavniškem domu bolj razdeljena in potrditev resolucije še nikakor ni zagotovljena.
G20: 11 držav podpisalo izjavo
Na srečanju skupine G20 v Moskvi so ZDA in 10 drugih držav, med njimi je tudi Nemčija, podpisale izjavo, v kateri so pozvale k močnemu mednarodnemu ukrepanju proti sirskemu predsedniku Bašarju Al Asadu. Rusija je pričakovano ponovila svoje stališče, v katerem nasprotuje vsakršnemu vojaškemu posredovanju, enako stališče pa ima tudi Kitajska. Obe sta stalni članici Varnostnega sveta, ki doslej zaradi njunega nasprotovanja ni sprejel nobene resolucije o Siriji. Peking in Moskva vztrajata, da bi bila vojaška akcija brez odobritve VS-ja nezakonita.
ZDA so prepričane, da je režim sirskega predsednika Al Asada odgovoren za napad s kemičnim orožjem 21. avgusta v predmestju Damaska, v katerem naj bi po ameriških podatkih umrlo 1.429 ljudi. Prizorišče napada so obiskali tudi inšpektorji Združenih narodov, ki še pripravljajo svoje poročilo.
Kaj bi pomenila (ne)podpora kongresa glede Sirije za mandat Obame? Kot poroča Reuters, se o tem v Washingtonu pogovarjajo vsi razen Obame. Če bi kongres glasoval proti resoluciji, bi to pomenilo velik udarec za vpliv Obame tako v notranji kot zunanji politiki, še posebej če mu bodo pomoč odrekli (njegovi) demokrati.
Burna jesen tako na notranjepolitičnem kot mednarodnem prizorišču
Velik politični udarec bi se tako zgodil v ključnem trenutku, saj se Obama spopada ne le z vprašanjem Sirije, temveč tudi z jedrskimi dejavnostmi Irana in Severne Koreje na mednarodnem prizorišču, doma pa ga čaka nov krog spopada z republikanci glede davkov, zakona o priseljencih in imenovanja novega predsednika Feda. Obamo že oktobra čaka zahteven izziv, saj se bo moral spoprijeti z zahtevami republikancev za znižanje stroškov v zameno za povečanje dolga. Še ena mogoča "fronta" ga čaka, če se bo odločil, da za naslednika Bena Bernankeja na položaju predsednik Zveznih rezerv predlaga Larryja Summersa.
Obama: Pod vprašajem sta kredibilnost Amerike in kongresa
"Moja kredibilnost ni pod vprašajem," je dejal Obama v sredo na tiskovni konferenci v Stockholmu. "Pod vprašajem je kredibilnost mednarodne skupnosti. In kredibilnost Amerike in kongresa sta pod vprašajem," je bil odločen. Njegova administracija namreč ostro nasprotuje kakršni koli uporabi Obamovega mandata kot argumenta v kongresu. Če bi igrala na to karto, bi bila namreč takoj ob podporo nekaterih republikancev, ki pa je ključna.
Če bi Obama v kongresu doživel poraz, bi to zanj pomenilo katastrofo, je prepričan David Rothkopf, uradnik v Clintonovi administraciji. "To bi že na začetku mandata potrdilo podobo Obame kot šibke race, zdel bi se šibek, zato v preostanku mandata ne bi mogel več storiti veliko." Še huje za Obamo bi bilo, če bi proti resoluciji glasovali "njegovi" demokrati, za kar pa je v tem trenutku veliko možnosti.
Sirija kot precedens za Severno Korejo in Iran?
Medtem ko je težko oceniti, kakšne bodo posledice oziroma vpliv glasovanja o Siriji glede notranjih ameriških zadev, je pri zunanjih zadevah to malce lažje. Če bi Obama dobil podporo kongresa glede Sirije, bi bil to dober pokazatelj, ali lahko računa na kongres tudi ob morebitnih zapletih glede Irana ali Severne Koreje. Če bi kongres zavrnil resolucijo, se v podobnih primerih v prihodnje potem Obama ne bi več obrnil na kongres za potrditev svojih odločitev. To je v zaslišanju pred odbori dejal ameriški državni sekretar John Kerry, ki je poudaril, da ne bi ohrabril Irana in Severne Koreje pri njunih jedrskih dejavnostih, teroristične skupine pa bi lahko uporabile prepovedano orožje.
Nihče ne dvomi, da bi republikanci skušali uporabiti Obamov poraz v svojo korist. Ključna kritika republikancev glede Obame je, da je šibek voditelj. Če bi kongres glasoval proti resoluciji, bi bil poraz potrditev te kritike, kar bi bila slaba popotnica pred naporno notranjepolitično jesenjo, ki bo, kot je navedeno že zgoraj, obarvana predvsem finančno. Številni demokrati so zaradi vsega naštetega razdvojeni, saj glasovanje proti napadu pomeni ošibitev Obame, česar pa si nihče ne želi. A hkrati so kongresniki dolžni poslušati svoje volivce. In kot kažejo javnomnenjske raziskave, večina Američanov nasprotuje vojaškemu napadu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje