Resolucija, o kateri bo senat razpravljal prihodnji teden, postavlja 60-dnevno časovno omejitev na kakršno koli operacijo, ob tem pa prepoveduje uporabo kopenskih enot v Siriji. Skratka, senatorji si želijo operacijo z "omejeno in po meri krojeno uporabo sil vojske ZDA proti Siriji".

V osnutku resolucije je še navedeno, da lahko predsednik 60-dnevno operacijo podaljša za "enkratno obdobje 30 dni", če dobi privolitev kongresa za to dejanje.

Državni sekretar John Kerry je poudaril, da morajo ZDA po "očitnem" kemičnem napadu sil predsednika Bašarja Al Asada nujno ukrepati. Obamov poziv k posredovanju je že podprl vplivni predsednik predstavniškega doma, republikanec John Boehner. Obama je sicer prepričan, da bo v kongresu dobil zeleno luč.

"Sirija ne bo popustila ameriškim grožnjam"
"Sirska vlada ne bo spremenila svojega stališča, tudi če pride do tretje svetovne vojne. Noben Sirec ne more žrtvovati neodvisnosti države," se je na ameriške grožnje odzval namestnik sirskega zunanjega ministra Fajsal Mukdad.

"Sirija je sprejela vse potrebne ukrepe za odgovor na agresijo," je dodal. Po njegovih navedbah je Al Asadov režim začel mobilizacijo zaveznikov, medtem ko Obama glede posredovanja v Siriji čaka na zeleno luč kongresa.

Kako se bo odločil Pariz?
Francoski parlament danes na izredni seji razpravlja o morebitnem vojaškem posredovanju v Siriji. Glasovanja o sodelovanju Francije v morebitnem posegu ni pričakovati, saj naj bi francoski parlament počakal na odločitev ameriškega kongresa.

Francoski predsednik Francois Hollande, ki glasno navija za kaznovanje Al Asadovega režima zaradi domnevnega napada s kemičnim orožjem, pred razpravo v narodni skupščini ni izključil možnosti, da bodo poslanci glasovali o morebitnem vojaškem posredovanju, čeprav francoska ustava tega od njih ne zahteva.
V ustavi namreč piše, da predsednik republike zgolj obvesti parlament o svoji odločitvi o vojaškem posredovanju v tujini najmanj tri dni pred začetkom.

V torek objavljena anketa je sicer pokazala, da 74 odstotkov Francozov želi, da bi o morebitnem posredovanju v Siriji glasovali poslanci.

Francija pri napadu računa na podporo Evrope
"Če se ne bomo odzvali, postavljamo v nevarnost mir in varnost v vsej regiji," je v zagovor napadu na Sirijo dejal francoski premier Jean-Marc Ayrault. Pariz pri tem računa na podporo Evrope in Arabske lige, je dejal.

Ayrault je danes pred poslanci tako poudaril, da svet ne more dovoliti, da "največja in najbolj grozljiva uporaba kemičnega orožja od preloma stoletja ostane nekaznovana". Če se ne bi odzvali, bi poslali sporočilo, da je mogoče kemično orožje uporabiti "morda v večjem obsegu", spodbudili bi skrajneže med uporniki in odpravili spodbude za sirskega predsednika Bašarja Al Asada za pogajanja.

Francoska politika je glede vojaškega posredovanja v Siriji razdeljena, javno mnenje pa mu večinoma ni naklonjeno. Glavna desnosredinska opozicijska stranka UMP nekdanjega predsednika Nicolasa Sarkozyja je medtem zavrnila podporo kakršni koli akciji brez podpore Varnostnega sveta ZN-a. "Izolirana intervencija brez mednarodne legitimnosti bi pomenila izdajo francoske zunanje politike," je dejal vodja poslanske skupine UMP-ja Christian Jacob.

Vladni socialisti, sicer ne soglasno, podpirajo željo predsednika Francoisa Hollanda po odločnem odgovoru, tako kot tudi Zeleni, ki so v vladni koaliciji. Skrajna desnica in levica pa vojaškemu posredovanju nasprotujeta.

Putin svari
Je pa ob tem ruski predsednik Vladimir Putin ZDA in njene zaveznice posvaril pred enostransko akcijo v Siriji. Putin je dejal, da bi bila kakršna koli vojaška akcija brez odobritve Združenih narodov "agresija".

Po Putinovih besedah sicer Moskva ne izključuje podpore resoluciji Varnostnemu svetu ZN-a o uporabi sile, a le, če je dokazano "brez vsakega dvoma", da je sirska vlada uporabila kemično orožje.