"Albanija, nekoč dežela izseljencev, danes izobilja," pravi Roberto Saviano. Novinar, ki je razkrinkal italijansko mafijo, razkriva, do kam sežejo lovke albanske mafije, ki daje državi moč.

Ni skrivnost, da je albanska mafija, ki deluje tako v Albaniji kot na Kosovu, tesno povezana z italijansko mafijo. "A z eno razliko, Albanija kot država postaja v nasprotju z Grčijo, Španijo in Italijo dežela poslovnih priložnosti, številna evropska podjetja pa vanjo selijo svojo proizvodnjo," ugotavlja italijanski novinar in pisatelj v članku 'A Country Flees Its History of Corruption' (op. p.: Država beži od svoje podkupljive zgodovine), objavljenem na portalu Vice.

Roberto Saviano, ki je v knjižni uspešnici Gomorra razkrinkal neapeljsko kriminalno družbo Camorra in zato že osem let živi pod policijskim varstvom, je poskušal osvetliti življenje v Albaniji, v novi Albaniji. To je moderna kapitalistična država z umetniškimi galerijami, neskončnimi bazeni, nočnimi klubi in razkošnimi letovišči. Prebivalci ne bežijo več čez mejo s trebuhom za kruhom, ampak se vanjo vračajo z izobrazbo, ki so jo dobili v tujini. A ta postkomunistična družba s tremi milijoni prebivalcev še vedno pluje na čolnu korupcije in organiziranega kriminala.

"Čeprav je država prepredena s korupcijo in organiziranim kriminalom, sodni sistem pa je poglavje zase, ne moremo več mižati na eno oko in zanikati tega, da vse to obstaja tudi v drugih državah. Edina razlika je v tem, da se v državah, kot je Italija, pretvarjamo, da je vse v redu in da politični ustroj deluje," je zapisal na spletni strani Vice Saviano.
Povprečna plača 385 evrov
V Albaniji naj bi poslovalo 400 italijanskih podjetij, ki zaposlujejo 120.000 ljudi. 15-odstotni davek od dohodkov pravnih oseb pa je za nekatere priložnost, ki se ne sme zamuditi, pravi avtor. "Albanski premier, mladi socialist in slikar po imenu Edi Rama, popolno odsotnost sindikatov v svoji državi dojema kot svojevrstni dosežek, saj se zaveda, da se v času, ko so kratene pravice najšibkejših, sindikati zavzemajo za njihovo uresničitev."

Na tem mestu ni odveč omeniti, da je bila leta 2013 povprečna mesečna bruto plača v Albaniji le 367 evrov in se je lani dvignila na 385 evrov. In medtem ko je v državi minimalna plača 156 evrov, je stopnja brezposelnosti 18-odstotna. Albanija sodi med hitro razvijajoče se trge jugovzhodne Evrope. Njena gospodarska rast leta 2011 je bila 3,5-odstotna, leto pozneje dvoodstotna - v Sloveniji je bila gospodarska rast leta 2011 1,2-odstotna, leto pozneje pa minus 0,2-odstotna. "Čeprav je okrepljeno gospodarstvo oslabilo socialne pravice v državi, organiziran kriminal še vedno ostaja glavna težava, ki je prepredla albansko družbo. A prav kriminal je tisti, ki je državi omogočil krepitev moči. Z lahkoto nas zavedejo nebotičniki in bleščeči modni butiki v Tirani, a za razumevanje Albanije je potrebno razumevanje stičišča, v katerem se združita tradicija in sodobnost," ugotavlja Saviano.

Rivalski skupini
V nadaljevanju razlaga, da obstajata dve rivalski skupini mafije: albanska mafija, ki ima svoj sedež v Tirani, in kosovska mafija, ki deluje v Prištini. Obema kriminalnima organizacijama pa je skupno, da slonita na neizprosnih in jasnih pravilih zvestobe in discipline. "Obstaja tradicionalno pravilo, ki ureja vsakodnevno življenje ljudi: Kanun je besedilo, ki se ni spremenilo več stoletij. Recimo ko se v primeru spora med dvema družinama, ki obračunavata z umori članov, eden izmed vpletenih odloči, da ne bo nikoli več zapustil svojega doma, bo njegovi ženi prizaneseno. Vendar pa mora v zameno spoštovati dogovor in nikoli več zapustiti svojega doma."
Saviano postavi zanimivo tezo, zakaj Kosovci in Albanci "v regiji, kjer se ljudje dojemajo kot bratje, ki bi bili radi združeni pod skupno zastavo", tega še niso storili. Kot odgovor ponuja "konflikt med organiziranimi kriminalnimi združbami", saj sta bili kosovska in albanska mafija vedno tekmici.
Lovke vse do ZDA in severne Evrope
Avtor nadaljuje, da je albanska mafija močna predvsem v ZDA, kjer tudi deluje njen zloglasni šef Zef Mustafa. "Je slovit pralec denarja za družino Gambinov, ki so ena izmed petih mafijskih družin New Yorka" (op. p.: Five Families je pet mafijskih italijanskih družin, ki delujejo v New Yorku: Bonanno, Colombo, Gambino, Genovese in Lucchese). Albanski klan je svoje lovke razširil tudi proti severu Evrope, na Švedsko in v Belgijo. "Naser Xhelili, švedskim oblastem znan pod vzdevkom 'Albanska povezava' (Albanian Connection), izvaja številne dejavnosti, tudi preprodajo mamil, medtem pa je Kapllan Murat, imenovan kralj bega (Getaway king), zapornik na begu in eden izmed slovitih belgijskih mafijcev," piše Saviano.
Kljub povezanosti med italijansko in albansko mafijo pa je med njima bistvena razlika. Različne mafijske združbe v Italiji in na Korziki "si ne želijo onečastiti imena" z dejavnostmi, ki so povezane s prostitucijo. "Prek prostitucije je albanska mafija stopila v stik z italijansko in skupini sta postali partnerici v nadzoru trgovanja s heroinom in marihuano." Spet na drugi strani ima kosovska mafija dobre "mednarodne povezave", še posebej v Italiji.
Vloga OVK-ja in Hashima Thaçija
Kosovska mafija pa je v 90. letih prejšnjega stoletja združila moči z apulijsko mafijo Sacra Corona Unita, ki deluje na jugu Italije, in si nadela ime Sacra Corona Kosovara. "Češka varnostna služba je poročala, da je imela paravojaška Osvobodilna vojska Kosova (OVK) v boju proti Srbom in za neodvisnost Kosova veliko vlogo pri oblikovanju mafijske države, ki je bila na razpolago tako neapeljski Camorri kot Sacra Corona Uniti," piše v članku.

Saviano seveda omeni poročilo švicarskega politika in preiskovalca Sveta Evrope Dicka Martyja, ki je med letoma 2008 in 2010 preiskoval tudi dejavnosti takratnega kosovskega premierja Hashima Thaçija. "Ugotovil je, da je bil Thaçi vodja kriminalne mreže za mednarodno tihotapljenje orožja, mamil in človeških organov. Thaçi ni več premier, temveč je zunanji minister Kosova in namestnik premierja. Poročilo o njegovem kriminalnem udejstvovanju ni imelo vpliva na njegovo kariero," ugotavlja italijanski novinar, ki je pred dvema letoma napisal knjigo Ničničnič (ZeroZeroZero, 2013), v kateri je osvetlil pot mamilarskega denarja v mednarodnih poslovanjih.
Pred kratkim sta aretacijo Thaçija napovedala srbski notranji minister Nebojša Stefanovič in tožilec za vojne zločine Vladimir Vukčević, saj mu očitajo vojne zločine med konfliktom na Kosovu. Za njim so razpisali tudi mednarodno tiralico. Korak k dosegi sprave je sicer pokazalo tudi Kosovo, saj je ustavno sodišče odobrilo ustanovitev sodišča za vojne zločine med letoma 1998 in 2000. Preden pa bi sodišče začelo delovati, ga mora z dvotretjinsko večino potrditi parlament.