"Varna izbira v nevihtnih časih" je slogan 78-letnega Van der Bellna na predvolilnih plakatih, ki si bo skušal na volitvah zagotoviti še drugi – in s tem zadnji – šestletni mandat v palači Hofburg. Za to potrebuje najmanj 50-odstotno podporo volivcev.

Če gre verjeti anketam v zadnjih tednih, bi si Van der Bellen lahko zmago zagotovil že v prvem krogu. Te mu namreč dosledno obetajo več kot 50-odstotno podporo. Javnomnenjska raziskava za časnika Profil in Heute mu je sredi septembra napovedala celo 59-odstotno podporo. To je resda precej manj kot 66 odstotkov, kolikor mu jih je napovedala avgusta, a še vedno več kot dovolj za zmago v prvem krogu. Javnomnenjski strokovnjak Peter Hajek je upad podpore Van der Bellnu označil kot pričakovano, saj se je med avgustom in septembrom šele izkristaliziralo, kdo vse bodo njegovi protikandidati. Obenem ocenjuje, da ima Van der Bellen v rokah vse adute, saj je njegovo volilno telo dobro mobilizirano in zvesto, kar za njegove tekmece ni mogoče reči.

Poleg tega je nekdanji vodja avstrijskih Zelenih, ki se je strankarski izkaznici odpovedal leta 2016, ko se je preselil v Hofburg, po besedah Hajeka politik, ki uživa široko podporo med volivci levosredinskih socialdemokratov (SPÖ), desnosredinske ljudske stranke (ÖVP), Zelenih in liberalne stranke Neos. Izmed petih strank, ki so zastopane v parlamentu, imajo tako le skrajno desni Svobodnjaki (FPÖ) svojega kandidata.

"Želim si zmagati že v nedeljo"

Van der Bellen se je med predvolilno kampanjo udeležil le nekaj manjših dogodkov, televizijskim soočenjem s protikandidati pa se je odpovedal. "Če se bodo stvari odvijale v pravo smer, bom dobil več glasov kot vseh preostalih šest tekmecev skupaj. Če se mi ta želja ne bo izpolnila, bom pač zmagal štiri tedne pozneje. A tega si ne želim. Želim si zmagati že v nedeljo," je dejal pred dnevi.

Rosenkranz na drugem mestu, na tretjem Grosz

Za položaj predsednika se poteguje kar sedem kandidatov, kar je največ do zdaj, in prav to bi bil lahko glavni dejavnik, če se bo Van der Bellen moral za zmago pomeriti še v drugem krogu, ki bo 6. novembra. Na drugo mesto ankete uvrščajo kandidata Svobodnjakov Walterja Rosenkranza, ki nasprotuje sankcijam proti Rusiji in strogim protikoronskim ukrepom. Napovedujejo mu okoli 15 odstotkov glasov. Na tretjem mestu je politični kolumnist in nekdanji član FPÖ-ja Gerald Grosz z od pet- do največ desetodstotno podporo.

Konkurenca za glasove na desnici je medtem velika. Poleg Rosenkranza in Grosza je v tem taboru še nekdanji kolumnist časnika Krone in odvetnik Tassilo Walentin, ki sicer ne pripada nobeni stranki, finančno pa ga je podprl multimilijonar Frank Stronach. Zanj naj bi volil predvsem del volivcev ÖVP-ja.

Med kandidati je še glasbenik in vodja satirične Stranke piva Dominik Wlazny, znan tudi kot Marco Pogo, ki mu je uspelo septembra podporo dvigniti na okoli sedem odstotkov. Zanj in za njegove prednostne naloge – solidarnost, varovanje podnebja in humano azilno politiko – bi glasovali predvsem mladi in levo usmerjeni Avstrijci, še posebej del volivcev SPÖ-ja in stranke Neos, ki jih Van der Bellen ne prepriča.

Wlazny je decembra dopolnil 35 let, kar je v Avstriji najnižja zakonsko določena starost za predsedniškega kandidata. Tako mu pripada rekord najmlajšega od doslej 51 predsedniških kandidatov. Na drugem polu je 78-letni Van der Bellen, ki resda ni najstarejši predsedniški kandidat doslej, je pa najstarejši predsednik, ki se poteguje za drugi mandat.

Preostala dva sta Michael Brunner – vodja manjše proticepilske stranke Ljudje-svoboda-temeljne pravice (MFG), ki je dejavna predvsem v Zgornji Avstriji – in podjetnik Heinrich Staudinger, a oba ostaja pri približno dvoodstotni podpori.

Volijo lahko avstrijski državljani, stari najmanj 16 let

Avstrijski predsednik ima vsaj na papirju precejšnje pristojnosti, saj lahko odstavi vladne ministre, razpusti parlament in razpiše nove volitve ter ima moč tudi v zakonodajnem postopku, a to moč le redko uporabi.

Pravico oddati svoj glas na predsedniških volitvah ima slabih 6,4 milijona avstrijskih državljanov, starejših od 16 let. To pomeni, da je z nedeljskih volitev izključenih kar 1,4 milijona ljudi, ki sicer živijo in delajo v Avstriji, nekateri so bili v Avstriji celo rojeni, a ne izpolnjujejo strogih pogojev za pridobitev državljanstva.

Prve projekcije bodo na voljo kmalu po zaprtju zadnjih volišč ob 17. uri, prve delne izide pa bo državna volilna komisija objavila okoli 19.30.