Iz urada predsednika države Alexandra Van der Bellna so v nedeljo popoldne sporočili, da bo prisega novega kanclerja že v ponedeljek ob 13. uri. Van der Bellen je zvečer novo vodstvo pozval, naj se v celoti osredotoči na delo za Avstrijo, poroča Die Presse. "Vladne krize je konec. Delo za našo državo se lahko nadaljuje." Ob tem se je zahvalil Kurzu, da je s svojim odstopom prispeval k zaščiti integritete političnih institucij.

Predsednik se je s Schallenbergom sešel že dopoldne. Na poti na srečanje v predsedniško palačo v Hofburgu je prihodnji kancler novinarjem dejal, da "sta pred njimi naloga in čas, poln izzivov". Predlog za njegovo imenovanje za kanclerja pa je bil zanj presenečenje.

Dopoldne se je Schallenberg stran od oči medijev sešel tudi s Koglerjem.

Formalno mora najprej Kurz Van der Bellnu predložiti svoj odstop, šele nato lahko predsednik imenuje novega kanclerja. V Hofburgu danes Sebastiana Kurza ne pričakujejo, lahko pa ta svoj odstop predloži tudi pisno.

Po odstopu Kurza številni posveti

Kurz je odločitev, da odstopa, sporočil v soboto. "Skušal bom dokazati, da so vse obtožbe proti meni neupravičene. Za odstop sem se odločil, ker gre za državo, ne le zame," je dejal v odstopni izjavi. V zadnjih dneh je bilo po njegovih besedah veliko sodnih postopkov in preiskav, zaradi vseh dogodkov se je vlada znašla v patpoložaju. "Prepričan sem, da bom lahko vse razjasnil," je dejal ob odstopu, ob tem pa dodal, da je "samo človek s čustvi in napakami".

Sorodna novica Kurz z odstopom za nadaljnjo politično kariero naredil več, kot če bi vztrajal na položaju

Pred tem so v državi stekle preiskave zaradi suma, da naj bi ozek krog okoli Kurza uporabil proračunski denar in vpliv, da so njegovega predhodnika na čelu stranke Reinholda Mitterlehnerja predstavljali v slabi luči in tako Kurzu tlakovali pot na čelo ÖVP-ja. Med letoma 2016 in 2018 naj bi naročali javnomnenjske raziskave, ki so kazale na občutnejši padec priljubljenosti ÖVP-ja kot druge javnomnenjske raziskave. Pri medijski skupini Österreich naj bi tudi zakupili oglasni prostor v zameno za ustrezno poročanje. Med osumljenimi je tudi Kurz, ki vse očitke zavrača.

Kljub temu se je odločil za odstop, da bi, kot je dejal, naredil prostor, da bi lahko Avstrija v teh zaradi pandemije še vedno težkih časih imela stabilno vlado. "Moja država je zame pomembnejša, kot sem sam," je dejal.

Kogler: Vlada lahko nadaljuje program

Po odstopu Sebastiana Kurza bodo Zeleni nadaljevali delo v koaliciji z njegovo ljudsko stranko (ÖVP), je napovedal vodja Zelenih in podkancler Werner Kogler.

Odločitev Kurza za odstop po besedah Koglerja pomeni, da lahko trenutna vlada nadaljuje delo na podlagi vladnega programa. Zeleni so namreč grozili z odhodom iz koalicije z ÖVP-ja, če ne bi Kurza na kanclerskem položaju zamenjal nekdo drug.

Po Kurzevem odstopu se je pred sedežem vlade na Dunaju zbrala množica ljudi, ki je proslavila to novico.

Kurz sicer še naprej ostaja na čelu stranke in bo tudi vodja strankine poslanske skupine v parlamentu. Kot vodja poslanske skupine bo lahko sodeloval na sejah ministrskega zbora, ne bo pa imel možnosti glasovanja.

Vodenje vlade bo prevzel dosedanji zunanji minister Alexander Schallenberg. Kogler je v sporočilu zapisal, da je bilo dosedanje sodelovanje s Schallenbergom zelo konstruktivno.

V opoziciji so sicer kritični, da Kurz ostaja v parlamentu in da s tem dobiva tudi imuniteto. Prav tako še ni znano, ali je odstopil vse do konca mandata ali pa zgolj do konca preiskave. Naslednje parlamentarne volitve v Avstriji, če bodo redne, bodo leta 2024.

Pravi umik ali le piarovska poteza?

"To ni pravi odstop. Gre le za formalni korak nazaj, umik, a vsa moč bo kljub temu ostala v Kurzevih rokah," je dogajanje za Reuters ocenil politični strokovnjak Thomas Hofer, ki je poudaril, da 52-letni Schallenberg, že vrsto let tesen Kurzev sodelavec, zagotovo ne bo storil ničesar brez njegovega soglasja.