Številni Avstrijci so po aferi Ibiza menili, da bo koalicija med Kurzevo ljudsko stranko in Zelenimi v politični prostor vnesla vsaj nekaj miru, in po prvem letu skupnega vladanja res ni bilo velikih pretresov, razlaga dopisnica Petra Kos Gnamuš. Zeleni so po njenih besedah v vlado vstopili z veliko moralno načelnostjo, da se bodo z vsemi močmi borili proti korupciji, zato zdaj pravzaprav niso imeli druge možnosti, kot da zahtevajo odstop Kurza. "Če tega ne bi storili, jih verjetno v prihodnji vladi ne bi bilo. Ljudska stranka je Kurza sicer podprla, a znotraj stranke je vrelo, saj bi obstanek Kurza onemogočal normalno delovanje koalicije in s tem pomembne projekte, kot sta sprejetji davčne reforme in proračuna," pojasnjuje dopisnica.

Čeprav je Kurz odstopil s kanclerskega položaja, ostaja predsednik stranke in vodja poslanske skupine. "Kanclerske funkcije Kurzu ni uspelo obdržati, vendar z odhodom v parlament ostaja v igri. Njegov naslednik Alexander Schallenberg pripada najožjemu krogu kanclerja, zato je pričakovati nadaljevanje sedanje politike," meni Andrej Rahten, nekdanji slovenski veleposlanik na Dunaju, zgodovinar, član ZRC SAZU in prejemnik zlatega častnega znaka Republike Avstrije, ki pravi, da gre pri Kurzu za dejanski umik, čeprav resda samo delni.

Z vrnitvijo v poslanske klopi, vodil bo tudi poslansko skupino, bo Kurz dobil poslansko imuniteto, ki ga ščiti tudi pred obtožbami o korupciji iz nedavne oglaševalske afere. Po besedah Petre Kos Gnamuš to pomeni, da avstrijsko državno tožilstvo zaseženih gradiv ne bo moglo več ovrednotiti, prav tako ne bo moglo več nadaljevati postopkov zoper njega, ustaviti pa bodo morali tudi postopek zaradi lažnega pričanja zoper njega pred preiskovalno komisijo. "A je bilo danes iz ljudske stranke slišati, da naj bi se Kurz v prihodnjih dneh odrekel poslanski imuniteti in omogočil nadaljevanje postopkov, saj želi dokazati, da je nedolžen," je še dejala dopisnica.

Sorodna novica Van der Bellen: Vladne krize je konec; Schallenberg bo kot novi kancler prisegel v ponedeljek

Angelika Mlinar, nekdanja avstrijska in evropska poslanka ter ministrica za razvoj in kohezijo iz kvote SAB-a, meni, da je odstop Kurza sicer pravilen korak, ampak da to je definitivno premalo. "Vse, kar se dogaja zadnje dni, je najhujši politični pretres v Avstriji. Tudi zamenjava kanclerja Kurza z ministrom Schallenbergom je samo lepotna PR-poteza. Vsi vemo, da bo Schallenberg samo njegova marioneta. Kurz se je odločil, da bo postal vodja poslanske skupine ÖVP-ja, kar pomeni, da bo imel politično imuniteto. Obljubil je sicer, da te imunitete ne bo uporabil, ampak za preiskavo bo po mojem mnenju to velika ovira. Ostaja tudi predsednik stranke. V resnici bi moral zapustiti vse politične funkcije, dokler se ne razjasni, ali je dejansko kriv ali ne. Tudi stranka ÖVP ima zaradi dogodkov zadnjih dni zelo velike težave, ki jih bo morala rešiti."

Po mnenju zgodovinarja Aleša Mavra s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru je Kurz z odstopom rešil koalicijo, vsaj začasno pa tudi svojo vlogo in vpliv v stranki. "Položaj je bil podoben kot v Sloveniji po objavi poročila KPK-ja na začetku leta 2013. Če bi takrat Janez Janša hitro odstopil, bi verjetno tudi (vsaj začasno) rešil koalicijo in vlado. Janša je bil takrat sicer v neprimerno težjem položaju kot avstrijski kancler. Seveda pa je skoraj nemogoče napovedati, ali se bo poteza Kurzu dolgoročno obrestovala." Dejstvo je, da je imel Kurz do včerajšnjega odstopa v stranki jasen primat, ki pa je, je prepričan Maver, zdaj načet. "Za naslednika je z dosedanjim zunanjim ministrom sicer izbral najbolj tehnokratsko figuro med ministri iz kvote "turkiznih", ki mu vsaj na začetku znotraj Avstrijske ljudske stranke še ne bo nevaren. Toda na srednji rok se bo skoraj zagotovo razvila tekma med Kurzem kot predsednikom stranke in Schallenbergom kot kanclerjem, ki bo počasi pridobival lastno, od Kurza neodvisno moč."

Ob tem Maver spominja, da je Kurz pred leti prišel na vrh stranke dobesedno z ultimatom, da ima pri urejanju razmerij v Avstrijski ljudski stranki popolnoma proste roke. Kot razloži, so strankini veljaki takrat v to privolili, ker so se zavedali, da sicer avstrijskim krščanskim demokratom grozi zdrs v nerelevantnost zaradi utopljenosti v "večni" veliki koaliciji in zaporednih ponesrečenih izbir voditeljev. "Zdaj ko je nesporna Kurzeva avtoriteta, ki sta jo podkrepili dve prepričljivi volilni zmagi, načeta, ni nemogoče, da se bo skušala obnoviti oligarhična vodstvena struktura stranke, ki je bila za Avstrijsko ljudsko stranko značilna vse do Kurza. V njej pa so imeli ključno vlogo "deželni knezi", deželni glavarji posameznih dežel, na eni strani in različne stanovske organizacije, recimo kmečka zveza, zveza delavcev in nameščencev in gospodarska zveza, na drugi strani. Predsednik stranke je bil velikokrat le nekakšen koordinator različnih interesov, izjema je bil morda Wolfgang Schüssel. Če se bo to zgodilo, bodo krščanski demokrati seveda kmalu v težavah," še razlaga Maver.

Z novim kanclerjem ni pričakovati velikih sprememb

Sogovorniki se strinjajo, da od novega kanclerja, Kurz je za naslednika predlagal zunanjega ministra Alexandra Schallenberga, ni pričakovati velikih sprememb. Kot opominja dopisnica Petra Kos Gnamuš, drugačnih usmeritev ni pričakovati, še posebej če bo Kurz kancler v senci, kot pričakujejo številni. "Postavlja se torej vprašanje, koliko moči bo imel Schallenberg in ali mu bo uspelo umiriti ne le razmere v koaliciji, temveč tudi znotraj ljudske stranke," se sprašuje dopisnica.

Zeleni, ki tvorijo koalicijo z ljudsko stranko, so po odstopu Kurza sporočili, da so pripravljeni nadaljevati delo v vladi. Vlada je prisegla januarja 2020, nove volitve so predvidene leta 2024.

Kot meni Maver, druge možnosti niso nič bolj, temveč prej manj privlačne, saj nove vlade brez krščanskih demokratov tako rekoč ni mogoče sestaviti, kajti potem bi morali biti v njej tudi svobodnjaki. "Na predčasnih volitvah se zelenim ne obeta ne vem kako prepričljiv izid, verjetno bi oddali kar precej glasov. Poleg tega so socialdemokrati kot potencialni "najboljši" partner še vedno zelo šibki, pred kratkim v Gradcu niso mogli izkoristiti šibkosti Avstrijske ljudske stranke (so jo komunisti), v Zgornji Avstriji pa ne velikega padca svobodnjakov. In še nekaj: v Avstriji je koalicija krščanskih demokratov in zelenih zaradi nastanka zelenih, ki je bil precej drugačen kot v Nemčiji ali v Skandinaviji, veliko naravnejša, kot se zdi na prvi pogled. Pretok med volivci teh strank je visok, volivci zelenih v bogatih dunajskih okrožjih pa so večinoma prav nekdanji premožni in izobraženi volivci krščanskih demokratov. Pravzaprav si je za to koalicijo že leta 2003 prizadeval sedanji zvezni predsednik Van der Bellen, a se je takrat Schüssel odločil za lažjo koalicijo s svobodnjaki."

Postopki utegnejo trajati do 2022

Na vprašanje, kaj trenutno dogajanje pomeni za politično prihodnost Kurza, ki je pri komaj 35 letih že izjemno izkušen politik, prevladuje mnenje, da gotovo še ni rekel zadnje besede. "Glede na to, da se ni povsem umaknil iz politike in ostaja na pomembnih položajih, vrnitev gotovo načrtuje," pravi Petra Kos Gnamuš in dodaja, da je ministrica za turizem Elisabeth Köstinger, ki tudi prihaja iz Avstrijske ljudske stranke, že zapisala, da bi se lahko Kurz na kanclersko mesto vrnil takoj, ko bodo končani postopki. Kot menijo nekateri odvetniki in specialisti za to področje, bi se lahko postopki končali do leta 2022.

Tudi Rahten se strinja, da bo prihodnost odvisna od sodnih postopkov, ki se ne bodo še hitro končali. Ob tem pa opominja, da ne glede na to, kakšni bodo njihovi sklepi, ne bodo spremenili tega, kar je Kurz kot čudežni deček že dosegel v politiki. "Treba je vedeti, da je predvsem po njegovi zaslugi Avstrijska ljudska stranka znova dobila v roke kanclersko mesto in dosegla enega najboljših izidov v zgodovini."

Docent na filozofski fakulteti Maver meni, da je Kurz z odstopom za nadaljevanje svoje politične kariere storil več, kot če bi trmasto vztrajal na položaju. Njegove prednosti so, da je kljub mladosti šolan politik in politični profesionalec, kar mu daje prednost pred morebitnimi tekmeci, tako zunaj stranke kot v njej, v korist pa mu gre tudi to, da to ni njegov prvi (začasni?) padec, meni Maver. "Ko se je pred dvema letoma ravno tako bliskovito odzval in po aferi Ibiza razdrl koalicijo s svobodnjaki, so ti skupaj z opozicijo zrušili njegovo vlado. Nadomestil jo je uradniški kabinet pod vodstvom Brigitte Bierlein, v katerem je bil od sedanjih ministrov, zanimivo, zgolj verjetni novi kancler Schallenberg." Takrat se je pokazalo, da ima Kurz zelo močno jedro trdnih podpornikov, ki so ga na evropskih in parlamentarnih volitvah popeljali do bleščečih zmag.

Sorodna novica Kancler Kurz je odstopil: "Država je zame pomembnejša, kot sem sam"

Kot opozarja Maver, pa se v morebitnem zanašanju nanje skriva tudi past. "Če bi se skušal Kurz prehitro in nepremišljeno vrniti na vrh vlade, bi se mu lahko zgodilo isto kot Hrvatu Ivu Sanaderju, ki ga je stranka ob takšnem poskusu kljub prejšnji absolutni avtoriteti dobesedno "izpljunila", "voljna" naslednica Jadranka Kosor pa je iz spopada izšla kot nesporna zmagovalka. Nekaj podobnega se je zgodilo, ko se je Zoran Janković poskušal vrniti na čelo svoje stranke, Pozitivne Slovenije. To mu je sicer uspelo, a je stranka nato izginila s prizorišča, obstal je le "ostanek" pod vodstvom Alenke Bratušek. Seveda sta Janković in Bratuškova neprimerljiva s Kurzem, saj nobeden niti približno nima (in ni imel) njegove politične kilometrine," je sklenil Maver.

Presenetljiv preobrat na volitvah na sosednjem Češkem

Na sobotnih parlamentarnih volitvah v sosednji Češki je Babiševa vladajoča stranka Ano doživela poraz. Kot pravi Petra Kos Gnamuš, avstrijski mediji navajajo predvsem razloge za Babišev poraz, denimo kaotično reševanje situacije zaradi covida 19, preveliko zadolževanje, kopičenje in skrivanje njegovega premoženja v davčnih oazah, sporno koriščenje evropskih sredstev. Menijo, da bi se lahko zaradi zmage opozicije izboljšali odnosi z Evropsko unijo in da bi se država lahko politično oddaljila od Poljske in Madžarske.

Na vprašanje, kako oslabljeno je z umikom Kurza in Babiša zdaj to trdo desno krilo EU-ja, ki ga sestavljajo države srednje Evrope, nekdanji veleposlanik v Avstriji Rahten odgovarja, da srednjeevropske države ne tvorijo homogenega bloka, največkrat se odločajo povsem pragmatično. "Morda je prav Češka še najočitnejši primer. Tudi Avstrija pogosto ne sledi ravnanju višegrajske četverice in obratno. Je pa res, da bi morebitna izguba kanclerske funkcije za Avstrijsko ljudsko stranko – v kombinaciji s porazom Armina Lascheta v Nemčiji – močno ošibila krščanskodemokratsko in konservativno opcijo v širšem evropskem okviru."

Maver na drugi strani meni, da stranka Ano z vidika politične vsebine sploh ne sodi v desno politično krilo in opozori na to, da v Evropskem parlamentu člani stranke Ano sedijo med liberalnimi demokrati, med katerimi so tudi poslanci Liste Marjana Šarca. "V nekem klasičnem smislu se je torej včeraj zgodil premik na desno, ne na levo. Zmagovito koalicijo tvorijo stranke, ki v Evropskem parlamentu sodijo v Evropsko ljudsko stranko (kot SDS in NSI) ali h konservativnim reformistom (kot poljska vladajoča stranka). Je pa moč med desnico in levico res razporejena nekoliko drugače kot v Sloveniji. Desnica prevladuje v mestih (v Pragi je desnosredinska koalicija premagala Babiševo stranko za skoraj 25 točk, zmagala je tudi v Brnu in Plznu), Babiševi na podeželju."