Gvatemalske poskuse že zdaj pojmujejo za eno izmed temnejših epizod medicinskih raziskav v zgodovini ZDA, a člani odbora pravijo, da novi podatki kažejo, da so bili raziskovalci nenavadno neetični, tudi v zgodovinskem kontekstu druge dobe.
"Raziskovalci so postavili svoj lastni medicinski napredek na prvo mesto, človeško dostojnost pa na drugo," je povedala Anita Allen, članica predsedniške komisije za študije bioetičnih vprašanj.

Med letoma 1946 in 1948 sta ameriški sistem javnega zdravstva in Panameriški zdravstveni urad sodelovala z vrsto gvatemalskih vladnih agencij pri medicinskih raziskavah, ki jih je financirala vlada ZDA. Raziskave so zajemale namerno izpostavljanje ljudi spolno prenosljivim boleznim. Raziskovalci naj bi skušali ugotoviti, ali lahko penicilin, takrat še relativno nov izum, prepreči okužbe pri 1.300 ljudeh izpostavljenih sifilisu, gonoreji ali mehkemu čankarju.
Med okuženimi s sifilisom so bili vojaki, prostitutke, zaporniki in duševni bolniki. Komisija je razkrila, da jih je le 700 od okuženih prejelo zdravljenje. 83 ljudi je umrlo, čeprav ni jasno, ali so smrti neposredno zakrivili poskusi. Raziskava po besedah nekaterih strokovnjakov ni obrodila nobenih uporabnih zdravstvenih izsledkov. Desetletja so podatke o raziskavi skrivalli, a so javnosti postali dostopni, potem ko je medicinski zgodovinar kolidža Wellesley podatke odkril med dokumenti dr. Johna Cutlerja, ki je vodil poskuse.
"Srhljivo nezaslišan primer"
Ameriški predsednik Barack Obama je po poročanju Guardiana že poklical gvatemalskega predsednika Alvara Coloma in se mu uradno opravičil. Poleg tega je tudi naročil svoji bioetični komisiji, naj gvatemalske poskuse preuči. To delo je pri koncu, in čeprav bo končno poročilo objavljeno šele prihodnji mesec, so člani komisije o nekaterih ugotovitvah že razpravljali v ponedeljek na srečanju v Washingtonu. Razkrili so, da so bili nekateri poskusi šokantnejši, kot so mislili pred tem.

Tako so, denimo, sedmim ženskam z epilepsijo, nastanjenim v Asilo de Alienadosu (Dom norih), v zatilje vbrizgali sifilis, kar je izredno tvegan postopek. Raziskovalci so mislili, da bi nova okužba morda nekako pomagala ozdraviti epilepsijo. Vse ženske so zbolele za bakterijskim meningitisom, najverjetneje kot posledico nesterilnih injekcij, a so jih ozdravili. Morda najgrozljivejše podrobnosti zadevajo neozdravljivo bolno pacientko s sifilisom. Raziskovalci, ki jih je zanimal učinek dodatne okužbe, so žensko po očeh in drugod po telesu okužili z gonorejo. Šest mesecev pozneje je umrla.
Dr. Amy Gutmann, vodja komisije, je primer opisala kot "srhljivo nezaslišan".

Cutlerjeve metode odsevale čas?
V tem času so tudi drugi raziskovalci uporabljali ljudi kot človeške morske prašičke in jih v nekaterih primerih okužili z boleznimi. Raziskave takrat še niso bile tako regulirane, Cutlerjeve metode dela pa za tisti čas niso bile tako nenavadne, dodajajo strokovnjaki. A člani odbora so sklenili, da so bili gvatemalski poskusi grozljivi - celo za standarde tistega časa.
Delo so primerjali s prav tako Cutlerjevim poskusom iz leta 1943, pri katerem so zapornike v Indiani okužili z gonorejo. Zaporniki so bili prostovoljci, ki so jim povedali, za kaj pri raziskavi gre, in so v to privolili. Številni izmed gvatemalskih udeležencev niso prejeli nobene takšne razlage in niso dali privolitve, je ugotovila komisija.

Medtem pa gvatemalska vlada načrtuje lastno preiskavo Cutlerjevih poskusov. Poročilo naj bi bilo končano do novembra.

Poskusi potekajo še danes
ABC News pa ob celotni zgodbi opozarja, da čeprav današnje raziskave niso tako nezaslišane, kot je bil gvatemalski poskus, pa ameriška podjetja še vedno testirajo zdravila na revnih, pogosto nepoučenih prebivalcih držav v razvoju.
Številni poudarjajo, da "vsakodnevno" poteka eksperimentiranje z zdravili za aids v Afriki kot tudi drugi farmacevtski poskusi v nerazvitih državah. "Po mojem mnenju ni dovolj dobro obvarovati le ljudi iz razvitega sveta, temveč vsa človečka bitja," je za ABC dejal dr. Howard Markel, pediater in medicinski zgodovinar z univerze v Michiganu.