Obama bo o načrtu spregovoril zvečer, želi pa, da ZDA z njim postanejo svetovni vodja v ukrepih proti segrevanju ozračja pred podnebno konferenco Združenih narodov decembra v Parizu, na kateri bodo skušali najti naslednika kjotskemu protokolu, in po njej. "Podnebne spremembe niso težava za naslednjo generacijo. Nič več. Moja administracija bo predstavila končno različico načrta za čisto energijo, ki je največji in najpomembnejši korak, ki smo ga kadar koli naredili na tem področju," je napovedal Obama, ki želi po mnenju nekaterih s tem zakonom pustiti svoj pečat pri okoljskih temah. Da bo Obamov načrt spoštovala in ga skušala uresničevati, je napovedala tudi demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton.

Kakšno bo spoštovanje pravil?
Obamov načrt bo namreč odvisen od njegovega naslednika na položaju. Ne le Clintonova, podprli so ga tudi drugi demokratski predsedniški kandidati, republikanski pa govorijo o "katastrofi, neodgovornosti in pretiravanju", kar bo uničilo ameriško gospodarstvo.

Zvezne države z republikanskimi guvernerji skupaj s premogovniško in električno industrijo že napovedujejo tožbe proti novim pravilom Agencije za varstvo okolja (EPA), nekateri guvernerji posameznih zveznih držav pa so napovedali, da bodo nova pravila preprosto ignorirali.

Načrt daje državam možnost, da se same odločijo, kako bodo dosegle cilje, ki so prirejeni za vsako posebej glede na to, koliko termoelektrarn imajo. Izpuste toplogrednih plinov bodo morale začeti zmanjševati leta 2022. Tiste, ki bodo povečale proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pa bodo dobile kredite, ki jih bodo lahko porabile pri zamudah.

Obama skuša poudariti koristi
Obamova administracija je lani predlagala prve omejitve glede izpustov toplogrednih plinov iz termoelektrarn v zgodovini, zdaj pa je potekel čas za javne komentarje in Obama bo danes objavil dokončna pravila. Ta naj bi ekonomijo na leto stala 8,4 milijarde dolarjev do leta 2030.

Obenem pa administracija zagotavlja, da bo neto korist od tega do leta 2030 kar 46 milijard dolarjev, poleg tega pa manj smrtnih primerov in zdravstvenih težav zaradi onesnaženega okolja.

ZDA dobijo 37 odstotkov električne energije iz premoga, 30 odstotkov iz naravnega plina, 19 odstotkov iz jedrskih elektrarn, sedem odstotkov iz hidroelektrarn in le pet odstotkov iz obnovljivih virov, kot sta sonce in veter. Obama želi z novo strategijo močno povečati delež energije iz obnovljivih virov, kar so njegovi nasprotniki že označili kot "vojno proti premogu".

Obama je svetu pred pariško podnebno konferenco obljubil, da bodo ZDA do leta 2025 zmanjšale izpuste toplogrednih plinov za od 26 do 28 odstotkov glede na raven iz leta 2005. Tretjina vseh izpustov toplogrednih plinov v ZDA odpade na termoelektrarne.