Voditelji republikancev in demokratov so v kongresu sprejeli zakonodajo, ki dovoljuje nove sankcije za kaznovanje Rusije zaradi vmešavanja v ameriške predsedniške volitve. Nova zakonodaja predsedniku Donaldu Trumpu onemogoča, da bi samovoljno prekinil nove sankcije, čeprav je pred tem napovedal, da glede Kremlja potrebuje diplomatski manevrski prostor, poroča BBC.

Predsednik lahko uporabi pravico veta, vendar bi s tem sredi preiskave o ruskem vmešavanju le še razplamtel namigovanja, da ima skrivne vezi z Rusijo. "Skoraj enoten kongres želi ruskemu predsedniku Putinu poslati jasno sporočilo ameriškega ljudstva in naših zaveznikov. Potrebujemo predsednika Trumpa, da nam pomaga to sporočilo prenesti," je ob sprejemu zakonodaje povedal demokratski senator Ben Cardin.

Zakonodaja med drugim pokriva tudi možnost sankcij proti Iranu in Severni Koreji ter ZDA dovoljuje nove sankcije nad Rusijo tudi zaradi njene priključitve polotoka Krim leta 2014. V sklopu teh je sicer že administracija predsednika Baracka Obame izključila 35 ruskih diplomatov in zasegla dva objekta ruskega veleposlaništva, še poroča BBC.

Opozorila Evropske unije
Ob sprejetju zakonodaje je Evropska unija ZDA pozvala h koordinaciji s sočlanicami sedmih najmočnejših gospodarstev (G7) ter izogibu morebitnih nepričakovanih posledic. Evropska komisija je ZDA posvarila, da lahko s svojimi dejanji sprožijo posledice za evropsko energetsko trgovanje.

Nemčija je že zagrozila s povračilnimi ukrepi, če nameravajo ZDA sankcionirati nemška podjetja, ki gradijo nov baltski plinovod za ruski plin. V Bruslju se zdaj bojijo, da bi ameriške sankcije lahko vplivale na nemško-ruska pogajanja glede plinovoda Severni tok 2, ki ga gradi ruski Gazprom.

Konec mandata za Kisljaka
Medtem je mandat potekel ruskemu veleposlaniku v ZDA Sergeju Kisljaku. Ta je bil ruski veleposlanik ZDA vse od leta 2008 in je sicer ena ključnih oseb v aferi glede ruskega vmešavanja v ameriške volitve.

Kisljak je bil med predsedniško kampanjo v stikih z nekdanjim svetovalcem za državno varnost Michaelom Flynnom, česar slednji ni obelodanil podpredsedniku ZDA Miku Pencu, kar ga je na koncu stalo delovnega mesta.

Marca 2016 se je Kisljak v Trumpovi stolpnici srečal tudi s Trumpovim zetom Jaredom Kushnerjem, s katerim sta si aprila in novembra 2016 tudi izmenjala nekaj telefonskih klicev. Bela hiša je sestanek označila za "vzpostavljanje komunikacije", Kushner pa je dejal, da se telefonskih pogovorov ob množici vseh drugih niti ne spomni.

Ameriške obveščevalne službe naj bi zabeležile, da se je Kisljak med kampanjo pogovarjal tudi z zdajšnjim pravosodnim ministrom Jeffom Sessionsom, ki je bil med kampanjo senator, je v petek poročal Washington Post. Pogovore naj bi potrdil tudi Kisljak, poroča Guardian.

Po pričakovanjih bo Kisljaka nasledil namestnik ruskega zunanjega ministra Anatolij Antonov, a ga mora Kremelj najprej še uradno imenovati. Do prihoda Kisljakovega naslednika bo rusko veleposlaništvo vodil odpravnik poslov Denis V. Gončar.

Scaramucci briše stare tvite
Novi komunikacijski direktor Bele hiše Anthony Scaramucci, katerega imenovanje je sprožilo celo odstop tiskovnega predstavnika Seana Spicerja, je v soboto tvitnil, da želi doseči popolno preglednost, zaradi česar zdaj briše svoje stare tvite.

Scaramucci naj bi po poročanju ameriških medijev med starimi tviti izražal podporo Hillary Clinton, podpiral poroke istospolnih partnerjev, nasprotoval smrtni kazni, kritiziral napoved o gradnji zidu na meji z Mehiko, med izbrisanimi tviti pa so tudi zapisi na temo nezakonitega priseljevanja, podnebnih sprememb, islama in orožja.

"Pretekla stališča so se pojavila in ne bi smela biti moteča. Sledim programu predsednika ZDA in to je vse, kar velja," je 53-letni premožni finančnik z Wall Streeta tvitnil ob brisanju starih tvitov. Scaramucci se je Trumpu v zadnjem času prikupil z odločnimi televizijskimi nastopi v obrambo predsedniku, še posebej glede ruske afere.

Trumpova eksplozija tvitov
V soboto je pestro dogajanje v ZDA prišlo do živega tudi Trumpu, ki je izbruhnil z novo serijo tvitov. Zaradi razkritja stikov med Kisljakom in Sessionsom je Washington Post obsodil objave zaupnih informacij in se vprašal, zakaj nihče ne preiskuje Hillary Clinton ali nekdanjega vodje FBI-ja Jamesa Comeya.

V drugem tvitu je New York Times obsodil, da so zaradi svoje "agende proti državni varnosti" onemogočili atentat ameriških varnostnih služb na voditelja samooklicane Islamske države Abu Bakra Al Bagdadija.

Nazadnje je tvitnil še, da ima predsednik ZDA pravico do opravičila, vendar to ni potrebno, saj je edini zločin do zdaj uhajanje zaupnih informacij glede njegove administracije.

"Lepo je videti, da ima nov komunikacijski direktor zadeve pod nadzorom. Strategija toka zavesti nikoli ne razočara, kajne?" je ob izbruhu tvitov preko istega medija sporočil demokrat iz varnostnega sveta senata Adam Schiff.