Ricky Ellison, vodja Iniciative za ameriško protiraketno obrambo s sedežem v Washingtonu, je potrdil, da je bila odločitev o tem, da ZDA ne bodo postavile 10 prestreznih raket na Poljskem in radarja na Češkem, piše poljski časnik Gazeta Wyborcza.

"Kongres je jasno rekel: protiraketni ščit v Evropi mora ščititi tako Evropo kot ZDA. Zato želi Pentagon rakete premestiti z ladij na kopno, da bi lahko uničile rakete že v začetni fazi. V ta namen morajo postaviti baze na kopnem, eno v Izraelu, drugo v Turčiji ali na Balkanu," je povedal Ellison, glavni lobist za ameriški protiraketni ščit.

Albanija se je ponudila sama
Konec februarja letos je albanski premier Sali Berisha izrazil pripravljenost, da Albanija na svojem ozemlju gosti dele ameriškega protiraketnega ščita. Tirana ni prejela prošnje za kaj takega od ZDA, je dejal Berisha. "To bi bil prispevek Albanije k ohranjanju svetovne varnosti," je povedal albanski premier. Albanija je velika zaveznica ZDA, tudi zaradi podpore Washingtona samostojnemu Kosovu.

Ameriško zunanje ministrstvo je že zanikalo, da namerava postaviti ščit na Balkanu.

Kot alternativa postavitvi ščitov na kontinetu se pojavlja tudi možnost mobilnega ščita na bojnih ladjah.

Ščit zaostril odnose ZDA-Rusija
Postavitvi ščita na Poljskem in Češkem močno nasprotuje Rusija. Potem ko je oblast v Washingtonu prevzel Barack Obama, so ZDA v želji po izboljšanju odnosov z Rusijo napovedale, da bodo premislile o postavitvi ščita v "posebno interesno cono" Moskve. Leta 2007 je tedanji ruski predsednik Vladimir Putin namere administracije tedanjega predsednika ZDA Georgea Busha o postavitvi delov ščita na Poljskem in Češkem primerjal z kubansko raketno krizo leta 1962 med hladno vojno. Zagrozil je, da bo, če se bo ščit postavil, Rusija prisiljena svoje jedrsko orožje usmeriti proti evropskim mestom.