Za začetek omenimo zaostrovanje politične krize v BiH-u. Dolgotrajen spor z voditeljem bosanskih Srbov Miloradom Dodikom je prejšnji mesec pripeljal do mednarodnega naloga za prijetje. Spor se je včeraj še zaostril, ko ste prekinili financiranje Dodikove stranke SNSD in stranke Združena Srbska. Menite, da bodo ti ukrepi spremenili odnos in dejanja Dodika in Republike Srbske?

Do zdaj se ni še nič spremenilo. Poudariti moramo, da gre za veliko krizo delovanja države. Moja odločitev ni bila odziv na nalog. Za to bodo morale poskrbeti ustanove in pravna država. Tako sem se odločil, ker opažam, da nekatere stranke, predvsem stranka Milorada Dodika in stranka Nenada Stevandića iz Banjaluke, odkrito nasprotujejo strukturi po Daytonskem sporazumu. To je nesprejemljivo. Moji predhodniki, Paddy Ashton in drugi, so ostro posegali v dogajanje. Jaz tega ne počnem, vendar menim, da moramo vsi, ki to opazujemo od zunaj, jasno sporočiti Dodiku, Stevandiću in drugim, da se moramo držati Daytonskega sporazuma in vladavine prava, in da si želimo miren razvoj Bosne in Hercegovine. Moji predhodniki so uporabili podobne ukrepe, kot sem jih včeraj jaz, tudi do drugih strank. Ukrep ni usmerjen proti Republiki Srbski, kot nekateri skušajo prikazati. Ukrep je usmerjen proti ravnanju, ki je v nasprotju z Daytonskim sporazumom.

Sorodna novica Bosanska državna policija skušala aretirati Milorada Dodika

Je pravosodni sistem BiH-a v tem hipu sposoben prijeti Dodika? Videli smo, da noče sodelovati. Bosanski policiji Dodika ni uspelo prijeti. Večkrat je obiskal Beograd. Bil je tudi v Izraelu in Rusiji. Vedno se mu je uspelo vrniti v državo.

O izvrševanju naloga nisem govoril, ker nisem tožilec ali sodnik. Še bolj si moramo prizadevati za to, da bo policija na mejah učinkovita in da bo bolj preverjala ljudi. Proračunska sredstva so bila v preteklih letih žal blokirana. Za to ima zasluge predvsem eden od sodelavcev in političnih somišljenikov gospoda Dodika, minister za varnost Nenad Nešić, ki je že tri mesece zaprt zaradi kaznivih dejanj. Mislim, da lahko rečem, da pravni sistem v državi deluje in da ga ljudje priznavajo. Omeniti moram, da so se odvetniki gospoda Dodika pritožili na odločitev sodišča. Kot kaže, Dodik sprejema odločitev sodišča in postopek na sodišču. Če pogledam odločitve sodnikov in tožilcev, bi rekel, da se razmere v BiH-u izboljšujejo.

Vendar je Dodik do bosanskih sodnih ustanov zelo kritičen, vsaj v preteklosti je bilo tako. Še posebej kritičen je do vloge visokega predstavnika. Dodik trdi, da ste nezakonit turist. Grozil je, da vas bo dal prijeti. Ne priznava visokega predstavnika. Trdi, da vas Varnostni svet OZN-a ni potrdil. Kako lahko opravljate naloge visokega predstavnika, če vas ena od entitet s svojimi politiki ne priznava?

Po vsem svetu je tako, da nekateri politiki včasih govorijo neumnosti. Dodik je eden izmed njih. Sam odločam o tem, kdaj bom obiskal kak kraj v Republiki Srbski. To sem storil že mnogokrat, saj je to moja naloga. Če pozabimo na Dodikove pripombe, nikjer nisem začutil nenaklonjenosti. O Dodikovih besedah bi rad še nekaj povedal. Včasih je prav, da rečemo: Oprostite, motite se. Sedite in preberite znova. Generalni sekretar OZN-a je pred dvema letoma na zahtevo članice predsedstva Cvijanović napisal pismo. Napisal je, da Svet za implementacijo miru, zadolžen za izvajanje Daytonskega sporazuma, odloča o visokem predstavniku in njegovih nalogah, ne Varnostni svet OZN-a ali tisti, ki se bolj trudijo, da bi v javnosti razširili zgodbe, kot da bi skrbeli za dobre razmere. Zato se moram strinjati, da se ljudje včasih motijo.

Ostaniva pri Daytonskem sporazumu, ki ste ga že omenili. S sporazumom je bil vzpostavljen trenutni politični okvir v BiH-u, vendar o njem pogosto govorimo kot o začasni rešitvi. Slišal sem, da je kot prisilni jopič, ki v BiH-u trenutno povzroča več razdora kot enotnosti. Jeseni bo minilo 30 let od podpisa Daytonskega sporazuma. Menite, da današnja politična struktura v BiH-u potrebuje temeljito prenovo? Kakšna bi morala biti?

Sorodna novica 25 let Daytonskega sporazuma - prinesel mir, ne pa blaginje

Potrebuje prenovo. Moja naloga je, da zagovarjam in pojasnjujem daytonski okvir, in sicer članom civilne družbe v BiH-u. Ne moremo pa reči, da je v Daytonskem sporazumu zapisano vse, kar nujno potrebujemo. Omenimo težave zaradi diskriminacije. Vodja judovske skupnosti v Sarajevu Jakob Finci ne sme kandidirati za predsednika Bosne in Hercegovine. Zakaj ne? Ker ni Hrvat, Bošnjak ali Srb, temveč jud. To je nemogoče. Ne moreš se povezovati z Evropsko unijo, če dopuščaš tako diskriminacijo. Taka vprašanja moramo rešiti. Potruditi se moramo, da bi našli ravnovesje med številom Hrvatov, ki jih je manj kot pripadnikov drugih narodnosti ... Bošnjakov je 1,2 milijona, Hrvatov pa od 300 000 do 400 000. Srbov je 800 000. Tako si boste lažje predstavljali. Najti moramo ravnovesje, kar ni lahka naloga. Skrbeti moram za to, da bo sistem po Daytonskem sporazumu, ki ga je uvedel predvsem ameriški diplomat Holbrooke, sistem nadzora in ravnovesja, ki ga pozna iz ameriške ustave, deloval. V BiH-u sistem nadzora in ravnovesja včasih ne deluje. Zakaj? Ker se je spremenil v instrumente, ki nas blokirajo. Zato je moja naloga, da zagotavljam delovanje države. Če to ne bo mogoče, moramo ustavo spremeniti. To je del pogajanj o pridruževanju Evropski uniji. Čaka nas ogromno dela. Moja naloga je ... Kako naj jo opredelim? Imam veliko pristojnosti. Nekaj sem jih uporabil, vendar ne toliko, kot jih je Paddy Ashton. Vendar to ne more trajati večno. Pogovarjati se moramo. Truditi se moramo, tudi jaz, da bom zadnji visoki predstavnik pred vstopom države v Evropsko unijo. To je izjemno pomembno. Menim, da si moramo za to vsi prizadevati.

V zadnjih letih je med ljudmi, ki živijo v BiH-u, čutiti večjo razdeljenost. Politični sistem je bil deležen številnih kritik, predvsem delitev oblasti med tremi narodi, o čemer sva že govorila. Menite, da je ureditev še primerna ali so potrebne spremembe, kot ste že omenili?

Mislim, da je to eno od temeljnih vprašanj za prihodnost države. Če bi sistem spremenili tako, da bi imel vsak človek en glas, verjetno ne bi imeli dovolj politične podpore, da bi država lahko delovala. To torej ne bi bila prava rešitev. Vendar države ne sestavljajo samo pripadniki treh narodov. To je država, v kateri državljani ne smejo čutiti, da so diskriminirani. Zato zagovarjam, da bi morale entitete postopoma postajati vse manj individualistične, za večjo odprtost brez etničnih predznakov, vendar brez revolucije. Revolucije niso vedno uspešne. Včasih se slabo končajo. Mislim, da je ta prostor za eksperimente preveč občutljiv. V prihodnjih letih moramo poskrbeti za postopen razvoj, da bi izpolnili evropska merila, da bi izpolnili københavenska merila, ki določajo vladavino prava in načela enakopravnosti v Evropski uniji.

Vrnimo se h komentarjem predstavnikov Republike Srbske. Milorad Dodik se ves čas zavzema za večjo avtonomijo Republike Srbske in grozi, da se bo oddaljil od ustave BiH-a. Vi, pa tudi ZDA, Evropska unija in večina mednarodne skupnosti, menite, da bo to ogrozilo stabilnost države in Zahodnega Balkana. Zdi se, da Dodika nič ni odvrnilo od dejanj. Koliko časa se lahko to še nadaljuje? Preteklost nas uči, kako uničujoče so lahko posledice, ko ni več časa za ukrepanje, kot ste omenili. Letos se spominjamo 30. obletnice genocida v Srebrenici.

Sorodna novica Dodik zamrznitev spornih zakonov pogojuje z razveljavitvijo odločitev visokega predstavnika

Če Dodik ne bo spremenil svojega stališča, bomo morali mi spremeniti stališče do njega. Ni edino zveličaven. Ni kralj ali bog za razlago. Interpretacija Daytonskega sporazuma je moja naloga. Mislim, da ni države, ki bi si želela, da bi Bosna in Hercegovina razpadla. Taka so tudi stališča Beograda, ki ves čas ponavlja, da ne smemo posegati v ozemeljsko celovitost in suverenost BiH-a. Kje je torej težava? Če bi nekdo vprašal: "Milorad, kaj je težava?" Če bi odvrnil, da imajo upravne težave, težave z zakonodajo, da so Srbi diskriminirani ... Sedimo in poskusimo najti pot, po kateri bomo težave odpravili, če je res tako. Tudi drugi imajo morda take težave, zato se pogovorimo skupaj. Ne sme pa sam odločati o tem, kaj je prav in kaj ne. Svojih ljudi sploh ne vpraša za mnenje. Kje so mladi iz Republike Srbske? Mnogi se žal odselijo v Avstrijo in Nemčijo ter na Nizozemsko in Švedsko. Nikamor drugam. Govorim o evropskih državah. Nekateri se odselijo tudi v Avstralijo ali ZDA, vendar je to jasno sporočilo, da morajo ostati zavezani Evropi. Če želi imeti Dodik pri tem svojo vlogo, se mora zavedati, da pravil ne določa on. Svojim ljudem mora dati priložnost, da se pridružijo Evropski uniji. Če ne bo, bo škodoval svojim ljudem. Take so zdaj razmere. Če pogledate, kako močno podporo ima Dodik med ljudmi, boste začutili in videli, da ljudje samo čakajo, kaj se bo zgodilo, vendar ga ne podpirajo. To je razumljivo. Ljudje si ne želijo eksperimentov in ne želijo slediti uresničevanju zamisli enega človeka. Želijo si tistega, kar je zanje in državo najboljše. Menim, da so razlogi na naši strani.

Njegovo podpihovanje, po čemer je poznan, povezuje nekatere dele družbe, vendar ostanimo pri retoriki. Milorad Dodik še posebej ognjevito napada suverenost BiH-a. Kaj menite o razmerah v ustanovah BiH-a? So ustanove dovolj močne, da bodo prenesle take preizkušnje in ostre kritike?

To se vsak dan dokazuje. Stranka Dodika je v koaliciji BiH-a. Če bo svojim ministrom oziroma predstavnikom stranke SNSD skušal ukazovati, mu bodo verjetno odgovorili: "Če vam ni všeč, pa odidite." Opažam, da so v Republiki Srbski, v Banjaluki, tudi stranke, ki so zelo kritične do Dodika. Zato mislim, da obstaja tudi alternativa, kot v vseh demokracijah. Če mu ne bo uspelo, se to ne bi zgodilo, ker načrt, ki ga predstavlja svojim ljudem, ni prepričljiv.

In še zadnje vprašanje, gospod visoki predstavnik. Glede Dodikovih zaveznic: Madžarske, Rusije, Srbije ... Predstavniki teh držav trdijo, da je to, kar se dogaja Dodiku, napad na vse Srbe, kar trdi tudi Dodik. Kaj menite o tem?

Tako stališče je popolnoma napačno. Republika Srbska je zapisana v Daytonskem mirovnem sporazumu. Moja dolžnost je, da ostane v tem okviru. Za to si bom tudi v prihodnje prizadeval z mednarodno skupnostjo. Nihče si ne želi, da bi delili Republiko Srbsko. Rekel bi, da ne smemo verjeti vsemu, kar govori en človek samo zato, da bi bil videti pomembnejši.

In še eno vprašanje. Lahko pričakujemo, da bodo v bližnji prihodnosti prijeli Dodika in druge politike Republike Srbske? Kaj se bo po vašem mnenju zgodilo?

Ne zagovarjam reševanja z varnostnimi organi, z ustanovami in policijo. To se je videlo tudi včeraj. Takemu pristopu smo se izognili. Izogibati se moramo nasilju in prelivanju krvi. Tega si ne želimo. Potrebujemo nekaj strateškega potrpljenja. Je pa tudi druga pot: v družbi, ki temelji na vladavini prava. Najemite odvetnika, se pogovorite in predstavite svoje razloge. Morda boste našli razlog, ki bo prepričal sodišče. Delovati morate v sistemu. Ne smete zanikati njegovega obstoja, če nimate dovolj moči, da bi ga izpodbijali. Ostajam optimističen. Ne glede tega, ali bodo Dodika prijeli ali ne. Mislim, da želi državo rešiti iz trenutnih razmer. Država si to zasluži. S tem se mora sprijazniti. Da je v državi vladavina prava in da država izreka tudi kazni. Če je kazen izrečena, se človek lahko pritoži in predloži boljše dokaze. Veseli me, da se je g. Dodik odločil za to pot. Pritožil se je na sodišču. Izbral je pravi kraj. Če se mu zdi, da nalog za prijetje ni upravičen, je prav, da odgovori na vprašanja tožilcev. O tem ne odločam jaz. Potem bomo videli, kakšna je težava. Zakona ne bomo spreminjali. V mislih imam mednarodno skupnost na evropski ravni. Zaradi enega primera ne bomo spreminjali zakona. Zakon velja za vse, tudi za Dodika.