Dayton, ki so ga slovesno podpisali 14. decembra 1995, je prinesel mir, ne pa tudi pravne države, blaginje in perspektive za svoje državljane.

Sporazum so sklenili takratni predsednik predsedstva BiH-a Alija Izetbegović, hrvaški predsednik Franjo Tuđman in srbski predsednik Slobodan Milošević.

Končali so vojno, ohranili celovitost države, a tudi zakoreninili nacionalne delitve in vzpostavili slabo delujočo in kompleksno državo z ogromno birokracije.

Politiki, ki se delijo na narodnostni osnovi, bolj kot o boju proti korupciji, vladavini prava in človekovih pravicah razmišljajo o lastnih in strankarskih ciljih. Ljudje, predvsem mladi, pa odhajajo, saj doma ne vidijo perspektive.

Nizko zaupanje v vlado

V državi dolgo niso zmogli enotno odgovoriti niti na vprašalnik Evropske unije, Republika Srbska, ki je pod vodstvom Milorada Dodika večkrat grozila z odhodom iz skupne države, odločno nasprotuje poti proti Natu.

Hrvati so večkrat odprli vprašanje svoje entitete, migrantska kriza, denimo, je zgolj na plečih Federacije.

Številni si prizadevajo za reformo sporazuma, oziroma ustave in upajo na sodelovanje novega ameriškega predsednika, a je Valentin Inzko, visoki predstavnik mednarodne skupnosti, prepričan, da stranke, ki so imele 25 let časa, tega ne bodo storile niti zdaj, saj jim status quo odgovarja.

Zadnje lokalne volitve pa so pokazale, da si ljudje želijo sprememb.

Člani predsedstva so se letos prvič v skupni izjavi zavezali k ustvarjanju družbe po meri vseh narodov in državljanov, še posebej mladih, h krepitvi miru, stabilnosti, spoštovanja.

A jim številni državljani ne verjamejo več, saj se brez pritiska mednarodne skupnosti zgodi bolj malo.