Sporazum so po 21 dneh mirovnih pogajanj, ki so potekala pod okriljem ameriškega predsednika Billa Clintona, parafirali predsedniki ZRJ-ja Slobodan Milošević, Hrvaške Franjo Tuđman in BiH-a Alija Izetbegović. Zdaj že vsi pokojni predsedniki so nato sporazum podpisali 14. decembra 1995 v Parizu.

S sporazumom so BiH vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama - bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in srbsko Republiko srbsko. Sporazum, ki je predvsem mirovni sporazum, ki določa pravila prekinitve sovražnosti, je tako zagotovil vzpostavitev miru in ohranitev celovitosti države.

Še vedno pa ostaja ovira za napredek države. Ukoreninil je namreč delitve na nacionalni osnovi, pa tudi kompleksno, zapleteno in potratno strukturo oblasti, ki ovira odločanje in sprejemanje reform ter pomeni veliko obremenitev za proračun v tej 3,8-milijonski državi z več kot 40-odstotno brezposelnostjo.

Različni nacionalni interesi
BiH se je sicer letos vrnil na pot reform. Potem ko je EU konec lanskega leta sprožil novo pobudo, je bil poleti uveljavljen leta 2008 sklenjeni pridružitveni sporazum, politiki pa so se dogovorili o celovitem načrtu reform na več področjih, od javnih financ in gospodarstva do javne uprave in pravosodja, ki se po ocenah Bruslja izvaja. A interesi politikov po nacionalni liniji so še vedno ovira za hitrejši tempo reform.

Politika ostaja razdeljena na nacionalni osnovi, na potratnost javne uprave kaže tudi razdeljenost nekaterih javnih služb - tako imajo v državi s 3,8 milijona prebivalcev tri poštne sisteme, tri akademije umetnosti in znanosti in tri elektropodjetja.

Entitetama je sporazum dodelil visoko stopnjo avtonomije in ju povezujejo šibke centralne državne ustanove, ki jih je mednarodna skupnost med letoma 1996 in 2006 skušala okrepiti z vsiljenimi reformami. Po letu 2006 je pritisk mednarodne skupnosti začel slabeti, potem ko so ZDA nehale biti aktivno vpletene v BiH-u in so vodstvo predale EU-ju.

Inzko: BiH ni dosegel napredka
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u Valentin Inzko je nedavno v poročilu Varnostnemu svetu ZN-a opozoril, da BiH v zadnjih desetih letih, odkar je mednarodna skupnost odgovornost za državo preložila na domače politike, ni dosegla napredka. Pozitivno pa je, da je znova odprta pot v EU, potem ko je ta konec lanskega leta sprožil novo pobudo, ki od BiH-a zahteva reforme, ki pa so odvisne od političnega konsenza, je dejal.

Daytonski sporazum so s ciljem krepitve državnih oblasti, potrebnih za približevanje EU-ju, sicer že nadgrajevali, a imajo do nadgradnje trije konstitutivni narodi različen odnos. Bošnjaške stranke so z nadgradnjo zadovoljne, saj prispeva k olajšanju sprejemanja odločitev. Srbski politiki si želijo vrnitve na izvorni sporazum z močnimi entitetami in šibko državo, hrvaški pa menijo, da so spremembe nujne, a jih je treba doseči s konsenzom, in so prepričani, da je bilo vse doslej storjeno v škodo Hrvatov.

"Mirovni proces je končal vojno, a temeljni problemi, ki jih je povzročil konflikt, niso razrešeni," opozarja politični analitik Gojko Berić, ki ocenjuje, da živijo v državi "nedokončane vojne ali nepopolnega miru". Pri tem je Berić izpostavil "dva nezdružljiva koncepta" - separatističnega, ki ga zagovarja predsednik Republike srbske Milorad Dodik, ki do leta 2018 grozi tudi z referendumom o neodvisnosti te srbske entitete, in koncept na podlagi ideje združenega BiH-a, ki ga podpirajo bošnjaški politiki.

MZZ: Dayton ostaja garant suverenosti BiH-a
Britanski politik Paddy Ashdown, ki je bil med letoma 2002 in 2006 prvi visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH-u, je pred dnevi EU in Washington pozval, naj se "zbudijo in zavejo nevarnosti razpada države", ki je zaradi notranjih razprtij na repu približevanja EU-ju.

Tudi Inzko je dejal, da nekateri domači politiki delujejo proti BiH-u, in poudaril, da Dayton ne dovoljuje entitetam odcepitve ter da je za vse potrebno soglasje vseh treh strani. Poudaril je, da mednarodna skupnost svojega dela v BiH-u ni končala in da je prihodnost države v EU-ju, ker to želijo tako oblasti kot prebivalstvo BiH-a.

Ob 20. obletnici sklenitve daytonskega sporazuma se je oglasilo tudi slovensko zunanje ministrstvo in poudarilo, da sporazum ostaja garant suverenosti in teritorialne integritete BiH-a. "Ob trenutnih terorističnih grožnjah in napadih, s katerimi se sooča Evropa, pa pomeni obletnica še dodaten opomin, kako pomembne vrednote so mir, sožitje in strpnost. Regija je s podpisom tega sporazuma stopila na pot pomiritve, stabilizacije, vzpostavljanja ponovnega sodelovanja, ekonomskega razvoja, reform in evropske prihodnosti," je zapisal MZZ.