Že pred tem je zakon o davčnih olajšavah potrdil predstavniški dom, a bo moral zaradi zapletov o njej glasovati še enkrat, kar pa naj bi bila le formalnost.

Republikanci imajo večino v obeh domovih ameriškega kongresa.

Če bo reforma sprejeta, bo to prva večja zakonodajna zmaga za predsednika Donalda Trumpa po skoraj letu dni v Beli hiši.

V stočlanskem senatu je za davčne olajšave, od katerih bodo imela največjo korist podjetja in naj bi proračun v naslednjih desetih letih olajšale za 1.500 milijard dolarjev, glasovalo vseh 51 prisotnih republikanskih senatorjev, prav tako pa so svoje vrste strnili nasprotniki zakona, saj je proti njemu glasovalo vseh 48 demokratskih senatorjev.

Pence preložil obisk Bližnjega vzhoda
V republikanskih vrstah je manjkal le senator John McCain, ki se v Arizoni zdravi zaradi raka, medtem ko je podpredsednik ZDA Mike Pence zaradi glasovanja celo preložil načrtovani obisk Bližnjega vzhoda, če bi moral morda prispevati odločilni glas. Podpredsednik ZDA, ki je po ustavi tudi predsednik senata, namreč glasuje, če je izid 50 proti 50.

Načeloma je veljalo, da bo moral Trump davčno reformo po potrditvi v senatu le še podpisati, nato pa bo lahko začela veljati. A zapletlo se je v predstavniškem domu kongresa. Ta je sicer v torek reformo v skladu s pričakovanji potrdil z 227 glasovi proti 203, a se je kasneje izkazalo, da bo moral to storiti še enkrat - predvidoma že danes.

Tri določbe 500 strani dolgega predloga zakona, kakršnega so potrdili kongresniki, namreč ni v skladu s postopkovnimi pravili senata, zato so jih pred glasovanjem v senatu črtali. Ker pa se je predlog zakona s tem spremenil, ga morajo kongresniki zdaj potrditi še enkrat, preden lahko roma k Trumpu. A to je le še formalnost.

Protesti proti reformi
Potrjevanje davčne reforme v senatu so spremljali protesti. Več glasnim nasprotnikom reforme je uspelo priti na balkon za obiskovalce, s katerega so nato senatorjem vzklikali, naj reformo zavrnejo. Posredovala je policija, ki jih je odvedla iz dvorane.

Kritiki namreč reformo ostro kritizirajo, češ da je sveženj ukrepov "darilo za ultrabogate" in bo napihnil deficit.

Predlog zakona - gre za prvo veliko davčno reformo v ZDA po treh desetletjih - znižuje davek na dobiček podjetij s 35 na 21 odstotkov, malce se znižujejo tudi stopnje v davčnih razredih za posameznike. Uvaja se 2000 dolarjev olajšave na otroka, skoraj povsem se odpravlja davek na dedovanje, med drugim se ukinja tudi zahteva po obveznem zdravstvenem zavarovanju iz reforme Obamacare.

Republikanci trdijo, da so davčne olajšave potrebne za zagon gospodarske rasti in nova delovna mesta, večina gospodarskih analitikov pa meni, da olajšave v tem trenutku, ko je stopnja brezposelnosti nizka in je gospodarska rast trdna, niso potrebne.