Ko je Christine O'Donnell v torek na republikanskih preliminarnih senatnih volitvah v Delawaru presenetljivo premagala precej bolj uveljavljenega republikanskega veterana Mikea Castla, je s tem napovedala novo poglavje ameriške politike.
Zmaga O'Donnellove, 41-letne pripadnice enigmatičnega Gibanja čajank, je bila zadnji dokaz, da konservatici lahko zmagajo z združitvijo versko navdahnjenega socialnega konservatizma in protivladnega, svobodomiselnega sporočila, so zapisali na politični strani Politico.
Le pred nekaj tedni se je zdelo nemogoče, da bi O'Donnellova, ki jo podpirata tudi nekdanja republikanska podpredsedniška kandidatka Sarah Palin in Nacionalna orožarska zveza, dejansko lahko zmagala. Vedno se je zdela preveč desno usmerjena, da bi dobila dovolj glasov. V torek so se te napovedi sesule kot hišica iz kart, ko je samska politična komentatorka in svetovalka za trženje, ki zagovarja spolno vzdržnost, premagala veteranskega kongresnika ter si priborila delawarsko republikansko nominacijo za ameriški senat.
Proti splavu, za orožje
Gibanje čajank je zdaj s svojimi konservativnimi, protivladnimi kandidati zmagalo že na več republikanskih preliminarnih volitev, med drugimi so slavili tudi v New Yorku. O'Donnellova je tako znana po svojih ostrih stališčih, med drugim je za orožje, proti splavu in pornografiji ter verjame, da je masturbiranje greh. "Delaware je spregovoril. Nič več običajne politike," je sporočila navdušenim podpornikom po objavi izidov. "Naše prizadevanje obnavlja Ameriko."

In kakšno natančno JE to prizadevanje? Gibanje čajank že od lani uživa navpično pot uspeha navzgor. V njem so po poročanju Spiegla svojo stranko našli volivci, za katere klasična republikanska stranka ni dovolj konservativna, popularnost gibanja pa večinoma pripisujejo nezadovoljstvu z ameriškim predsednikom Barackom Obamo in frustraciji nad oslabljenim gospodarstvom.
Obujanje spominov na čase pred revolucijo
Gibanje je nastalo leta 2009, bolj ali manj spontano, prek vrste lokalnih in nacionalnih protestov proti najrazličnejšim Obamovim zakonskim predlogom, ki so se "čajankarjem" zdeli socialistični. Ime je referenca na bostonsko čajanko iz leta 1773 - protest ameriških kolonialcev proti britanski vladi -, ki je med drugim skušala ustanoviti monopol na uvoz čaja v kolonije.
Protesti Gibanja čajank so zavesto znova obudili teme, podobe in slogane, ki spominjajo na tiste iz predrevolucionarnega obdobja. Aprila letos so objavili nekakšen uradni manifest, imenovan "Pogodba iz Amerike", v katerem svoje kandidate spodbujajo, da sledijo 10 točkam. Med njimi so izpostavljeni balansiran zvezni proračun, poenostavljen davčni sistem, nasprotovanje že sprejetemu zdravstvenem sistemu, znižanje davkov in zmanjšanje ameriške odvisnosti od tujih virov energije.

Podcenjevalni odnos do gibanja
Republikanci na gibanje gledajo skeptično, demokrati ga ne jemljejo resno, še do pred kratkim pa mu večjega pomena ni pripisal niti Obama. "Mislim, da se vsakič, ko imate resen gospodarski položaj, pojavi element nezadovoljstva, ki lahko zmutira v nekaj nezdravega," je lani ob nastanku gibanja za CBS povedal obamov glavni svetovalec David Axelrod.
Številni analitiki menijo, da bo vzpon Gibanja čajank prisilil republikansko stranko, da se pomakne še bolj v desno. Spet drugi špekulirajo, da zmaga za gibanje pravzaprav pomeni poraz za republikance.
"Spektakularni uspeh gibanja bi se lahko izkazal za politični bumerang za republikance, za katere so bili še pred kratkim obeti za novembrske volitve videti odlični," ugotavlja Frankfurter Allgemeine Zeitung. "Republikanci se bodo zdaj morali potegniti vse bolj in bolj v desno, kar pomeni, da ne bodo več realna opcija za neideološke volivce, razočarane nad demokrati. Tako lahko republikanci ogrozijo svoj lastni prihodnji uspeh."
Tudi Die Welt ugotavlja, da je zadnja nominacija udarec za republikance, da pa vseeno ne reši demokratskih težav.
Poslovni dnevnik Handelsblatt Glena Becka Sarah Palin in Gibanje čajank primerja z "protiobamovim gibanjem, ki lahko premika gore", Süddeutsche Zeitung pa piše, da uspeh O'Donnellove "ne pomeni nič dobrega ne za republikance, ne za demokrate ne za celoten ameriški politični stroj".